Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja
zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči
odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o veterinarskih merilih skladnosti
obsega:
-
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti – ZVMS (Uradni list RS, št.
93/05 z dne 21. 10. 2005),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne
hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR (Uradni list RS, št. 90/12
z dne 30. 11. 2012),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali – ZZZiv-C
(Uradni list RS, št. 23/13 z dne 18. 3. 2013),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B
(Uradni list RS, št. 40/14 z dne 3. 6. 2014),
-
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarskih merilih skladnosti
– ZVMS-A (Uradni list RS, št. 22/18 z dne 4. 4. 2018).
ZAKON
O VETERINARSKIH MERILIH SKLADNOSTI (ZVMS)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja veterinarska merila skladnosti, sledljivost in
certificiranje v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi in krmo; veterinarska
merila skladnosti in z veterinarsko stroko povezana pravila prometa ter uporabe
zdravil; veterinarske preglede; veterinarski nadzor; ukrepe uradnega
veterinarskega nadzora; financiranje veterinarskih pregledov in uradnega veterinarskega
nadzora; baze podatkov in informacijski sistem ter posebni upravni postopek.
2. člen
(predpisi Skupnosti)
(1) Ta zakon vsebinsko povzema naslednje direktive:
1.
Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990 o veterinarskih in
zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v
trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (UL L št.
224 z dne 18. avgusta 1990, str. 29, z vsemi spremembami);
2.
Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju
živalskih bolezni v Skupnosti (UL L št. 378 z dne 31. decembra 1982, str. 58, z
vsemi spremembami);
3.
Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989 o veterinarskih
pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga
(UL L št. 395 z dne 30. decembra 1989, str. 13, z vsemi spremembami);
4.
Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o
organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih
držav, in o spremembi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS ter 90/675/EGS (UL L št.
268 z dne 24. septembra 1991, str. 56, z vsemi spremembami);
5.
Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel, ki
urejajo organizacijo veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost
iz tretjih držav (UL L št. 24 z dne 30. januarja 1998, str. 9, z vsemi
spremembami);
6.
Direktiva Sveta 96/93/ES z dne 17. decembra 1996 o certificiranju živali
in živalskih proizvodov (UL L št. 13 z dne 16. januarja 1997, str. 97, z vsemi
spremembami);
7.
Direktiva Sveta 89/608/EGS z dne 21. novembra 1989 o medsebojnem
sodelovanju med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in
Komisijo, za zagotavljanje pravilnega izvajanja veterinarske in zootehniške zakonodaje
(UL L št. 351 z dne 2. decembra 1989, str. 34, z vsemi spremembami);
8.
Direktiva Sveta 92/102/ES z dne 27. novembra o identifikaciji in
registraciji živali (UL L št. 355 z dne 5. decembra 1992, str. 32, z vsemi
spremembami);
9.
Direktiva Sveta 96/43/ES z dne 26. junija 1996 o spremembi in pripravi
prečiščenega besedila Direktive 85/73/EGS z namenom zagotavljanja financiranja
veterinarskih pregledov in kontrol nad živimi živalmi in nekaterimi živalskimi
proizvodi, in spremembi Direktive 90/675/EGS in 91/496/EGS (UL L št. 162 z dne
1. julija 1996, str. 1, z vsemi spremembami);
10.
Direktiva 2001/82/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 6. novembra
2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L
št. 311 z dne 28. novembra 2001, str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se
nanaša na uporabo zdravil in z uporabo povezano sledljivost zdravil;
11.
Direktiva Sveta 96/22/ES z dne 29. aprila 1996 o prepovedi uporabe v
živinoreji določenih snovi, ki imajo hormonalno ali tirostatično delovanje, in
beta-agonistov ter o razveljavitvi direktiv 81/602/EGS, 88/146/EGS in
88/299/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 3, z vsemi spremembami);
12.
Direktiva Sveta 96/23/ES z dne 29. aprila 1996 o ukrepih za spremljanje
nekaterih snovi in njihovih ostankov v živih živalih in v živalskih proizvodih
ter razveljavitvi direktiv 85/358/EGS in 86/469/EGS in odločb 89/187/EGS in
91/664/EGS (UL L št. 125 z dne 23. maja 1996, str. 10, z vsemi spremembami);
13.
Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/99/ES z dne 17. novembra
2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz, ki spreminja Odločbo Sveta 90/424/EGS
in razveljavlja Direktivo Sveta 92/117/EGS (UL L št. 325 z dne 12. decembra
2003, str. 31, z vsemi spremembami).
(2) S tem zakonom se ureja izvajanje naslednjih uredb:
1.
Uredba (ES) 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja
2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi
Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL
L št. 31 z dne 1. februarja 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem
besedilu: Uredba 178/2002), v delu, ki se nanaša na živila po tem zakonu ter na
varnost krme;
2.
Uredba (ES) 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila
2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z
zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in
zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi
spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004), razen v delu, ki se
nanaša na živila, ki niso predmet tega zakona, ob upoštevanju predpisov, ki
urejajo pristojnosti organov na področju živil;
3.
Uredba (ES) 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila
2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. aprila 2004, str. 1, z vsemi
spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004), v delu, ki se nanaša na
živila po tem zakonu;
4.
Uredba (ES) 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila
2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L št. 139 z
dne 30. aprila 2004, str. 55, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba
853/2004);
5.
Uredba (ES) 854/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004
o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega veterinarskega nadzora
proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi (UL L št. 139 z dne
30. aprila 2004, str. 206, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba
854/2004);
6.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 396/2005 o mejnih vrednostih
ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora
ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. marca 2005, str.
1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora, v
skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;
7.
Uredba Komisije (ES) št. 466/2001 z dne 8. marca 2001 o določitvi mejnih
vrednosti nekaterih kontaminatov v živilih (UL L št. 77 z dne 16. marca 2001,
str. 1, z vsemi spremembami), v delu, ki se nanaša na živila živalskega izvora,
v skladu s predpisi, ki urejajo pristojnosti organov na področju živil;
8.
Uredba (ES) 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra
2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso
namenjeni prehrani ljudi (UL L št. 273 z dne 10. oktobra 2002, str. 1, z vsemi
spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1774/2002);
9.
Uredba (ES) 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. januarja
2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. februarja 2005, str.
1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 183/2005);
10.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) 1831/2003 z dne 22. septembra
2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L št. 268 z dne 18. oktobra
2003, str. 29, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1831/2003);
11.
Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17.
julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o
označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi
Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. avgusta 2000, str. 1, z
vsemi spremembami);
12.
Uredba Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema
za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št.
1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. januarja 2004,
str. 8, z vsemi spremembami).
(3) S tem zakonom se ureja izvajanje Odločbe Sveta 90/424/EGS
z dne 26. junija 1990 o odhodkih na področju veterine (UL L št. 224 z dne 18.
avgusta 1990, str. 19, z vsemi spremembami).
(4) Predmet tega zakona so tudi izvedbeni predpisi predpisov
Skupnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
3. člen
(namen zakona)
Namen tega zakona je določitev:
1.
meril skladnosti s predpisi, ki jim morajo ustrezati živali, živalski
proizvodi in krma z vidika varnosti;
2.
nivoja kakovosti laboratorijskega preizkušanja in poročanja ter
diagnostičnih postopkov;
3.
dodatnih pravil zaščite živali;
4.
pravic in dolžnosti:
-
imetnikov živali in trgovcev z živalmi,
-
oseb, odgovornih za tovor,
-
nosilcev dejavnosti živilske proizvodnje in distribucije živil,
-
nosilcev dejavnosti zbiranja, predelave, obdelave in odstranjevanja
živalskih stranskih proizvodov,
-
nosilcev dejavnosti na področju krme,
-
laboratorijev;
5.
ukrepov spremljanja, odkrivanja, preprečevanja, izkoreninjanja, obvladovanja
in poročanja o določenih boleznih živali, za katere je potrebno nujno ukrepanje
z uvedbo zapor držav članic Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice)
oziroma posameznih območij, ter o določenih zoonozah;
6.
veterinarskih pravil trgovanja glede na status določene bolezni v državi
ali regiji, od koder pošiljka prihaja v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem
besedilu: RS) oziroma kamor je namenjena;
7.
prepovedi uporabe določenih substanc za uporabo v veterinarski medicini
oziroma živinoreji;
8.
z veterinarsko stroko povezanih pravil prometa in uporabe zdravil;
9.
ukrepov monitoringa, odkrivanja, sankcioniranja in poročanja pri
ugotovitvah uporabe prepovedanih substanc oziroma nedovoljene uporabe substanc
ter ugotovitvi preseženih vrednosti določenih škodljivih ostankov;
10.
postopkov preverjanja skladnosti:
-
živali in živalskih proizvodov,
-
krme z vidika varnosti,
-
uporabe zdravil v veterinarski medicini in z uporabo povezane
sledljivosti zdravil,
-
objektov, naprav in procesov za rejo, promet in trgovanje z živalmi,
-
objektov, naprav in procesov proizvodnje, predelave, distribucije in
odstranjevanja živalskih proizvodov;
11.
posebnih postopkov:
-
veterinarskega pregleda harmoniziranih živali in živali, ki niso
harmonizirane,
-
veterinarskega pregleda harmoniziranih živalskih proizvodov in živalskih
proizvodov, ki niso harmonizirani,
-
veterinarskega pregleda živali pri vnosu na teritorij Evropske unije (v
nadaljnjem besedilu: EU) oziroma pri izstopu oziroma drugih obveznih pregledov
živali pri vnosu oziroma izstopu s teritorija EU,
-
načina veterinarskega pregleda proizvodov, za katere je v skladu s
predpisi obvezen veterinarski pregled, pri vnosu na teritorij EU oziroma pri
izstopu;
12.
izvajanja uradnega veterinarskega nadzora, da se zagotovi preverjanje
skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu
živali in zaščiti živali;
13.
izvajanja z veterinarsko stroko povezanega uradnega veterinarskega
nadzora nad prometom in uporabo zdravil;
14.
uradnega veterinarskega nadzora za zagotovitev, da je uvoženo blago
skladno ali enakovredno z zakonodajo Evropskih skupnosti (v nadaljnjem
besedilu: Skupnosti) o krmi in živilih;
15.
načina financiranja izvajanja preverjanja skladnosti in veterinarskega
nadzora v RS, načina izračuna višine veterinarskih pristojbin, načina njihovega
obračunavanja, zavezancev za plačilo ter načina zbiranja veterinarskih
pristojbin in porabe zbranih sredstev.
4. člen
(teritorij EU)
Za izvajanje uradnega veterinarskega nadzora nad živalmi, živalskimi
proizvodi in krmo se opredeli teritorij EU, ki obsega:
1.
ozemlje Kraljevine Belgije;
2.
ozemlje Češke republike;
3.
ozemlje Kraljevine Danske brez Ferskih otokov in Grenlandije;
4.
ozemlje Zvezne republike Nemčije;
5.
ozemlje Republike Estonije;
6.
ozemlje Helenske republike;
7.
ozemlje Kraljevine Španije brez Ceute in Melille;
8.
ozemlje Francoske republike;
9.
ozemlje Irske;
10.
ozemlje Italijanske republike;
11.
ozemlje Republike Ciper;
12.
ozemlje Republike Latvije;
13.
ozemlje Republike Litve;
14.
ozemlje Velikega vojvodstva Luksemburg;
15.
ozemlje Republike Madžarske;
16.
ozemlje Republike Malte;
17.
ozemlje Kraljevine Nizozemske v Evropi;
18.
ozemlje Republike Avstrije;
19.
ozemlje Republike Poljske;
20.
ozemlje Portugalske republike;
21.
ozemlje Republike Slovenije;
22.
ozemlje Slovaške republike;
23.
ozemlje Republike Finske;
24.
ozemlje Kraljevine Švedske;
25.
ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske;
26.
ozemlje Republike Bolgarije;
27.
ozemlje Romunije;
28.
ozemlje Republike Hrvaške.
5. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega zakona se uporabljajo definicije iz uredb iz
drugega odstavka 2. člena tega zakona in izrazi, ki imajo naslednji pomen:
1.
carinsko dovoljena raba ali uporaba je carinsko dovoljena raba ali
uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe (EGS) št. 2913/92;
2.
certificiranje je postopek preverjanja pogojev, na podlagi katerega se
potrdi spričevalo ali drug dokument v zvezi s skladnostjo v pisni, elektronski
ali drugi enakovredni obliki;
3.
dajanje na trg pomeni imeti živalske proizvode, krmo in določene substance
za prodajo, vključno s ponujanjem za prodajo ali vsemi drugimi oblikami
prenosa, brezplačno ali proti plačilu, kot tudi prodajo, distribucijo in druge
oblike njihovih prenosov na teritoriju EU;
4.
dnevnik veterinarskih posegov je evidenca, ki se vodi na gospodarstvu in
v katero se vpisujejo predpisani podatki o posegih in zdravljenju živali ter
navodila veterinarja oziroma veterinarke (v nadaljnjem besedilu: veterinar);
5.
dokumentacijski pregled pomeni pregled komercialnih dokumentov in, kadar
je to primerno, dokumentov, zahtevanih z zakonodajo o živalih, krmi in
živalskih proizvodih, ki spremljajo pošiljko;
6.
država izvora oziroma regija izvora je država oziroma regija, kjer je
mesto izvora živali oziroma proizvodov;
7.
evidentirani posredniki in distributerji so nosilci živilske dejavnosti
kot prvi prejemniki pošiljke na območju RS, ki živil pred dajanjem na trg ne
obdelujejo, predelujejo ali preembalirajo;
8.
fizični pregled je pregled živali, živalskih proizvodov ali krme, ki
lahko vključuje preglede prevoznih sredstev, pakiranja, označevanja in
temperature, vzorčenje za analizo in laboratorijsko preskušanje ter katerekoli
druge preglede, ki so potrebni za potrditev skladnosti z zakonodajo o živalih, krmi
in živilih;
9.
gojitev je posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste na
stanovanje skupno več kot 30 dni v 12 mesecih;
10.
gospodarstvo so kmetijsko gospodarstvo ali prostori trgovca na ozemlju
države članice v smislu nacionalnih predpisov, kjer so ali se redno redijo
živali. V primeru kopitarjev gospodarstvo pomeni kmetijsko gospodarstvo ali
športni objekt, hlev ali vsak prostor ali objekt, kjer se običajno redijo ali
zadržujejo kopitarji, ne glede na namen;
11.
harmonizirane živali oziroma harmonizirani živalski in drugi proizvodi
so tisti, za katere obstajajo enotni predpisi Skupnosti in država članica ne
more predpisati drugačnih pogojev, ki bi lahko ovirali prost pretok blaga na
teritoriju EU;
12.
hišne živali so živali, ki se vzrejajo, redijo ali gojijo za družbo,
rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku in so določene v Uredbi Parlamenta in
Sveta (ES) št. 998/2003 z dne 26. maja 2003 o zahtevah v zvezi z zdravstvenim
varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali in o
spremembi Direktive Sveta 92/65/EGS (UL L št. 146 z dne 13. junija 2003, str.
1, z vsemi spremembami) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 998/2003);
13.
identifikacijski pregled je vizualni pregled za zagotovitev, da se
spričevalo ali drugi dokumenti, ki spremljajo pošiljko, ujemajo z označitvijo
in vsebino pošiljke;
14.
imetnik oziroma imetnica živali (v nadaljnjem besedilu: imetnik živali)
je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem
besedilu: lastnik) oziroma je trajno ali začasno odgovorna za živali;
15.
izbruh alimentarne infekcije je pojav dveh ali več primerov iste bolezni
oziroma okužbe pri ljudeh, opaženih v istih danih okoliščinah, ali stanje, v
katerem opaženo število primerov presega pričakovano število in pri katerem so
primeri vezani ali verjetno vezani na isti vir hrane;
16.
izvoz je komercialni premik na namembni kraj izven območja EU,
opredeljenega s Pogodbo o ustanovitvi Evropskih skupnosti (v nadaljnjem
besedilu: Pogodba);
17.
medicirana krma je krmna mešanica, ki vsebuje zdravila za uporabo v
veterinarski medicini in je brez nadaljnje predelave namenjena krmljenju
živali;
18.
mejna veterinarska postaja (v nadaljnjem besedilu: MVP) je katerakoli
kontrolna točka na meji teritorija EU, določena in odobrena za izvajanje
veterinarskih pregledov živali, živalskih proizvodov ter drugih proizvodov,
določenih s predpisi Skupnosti;
19.
mesto izvora je gospodarstvo ali obrat, kjer se pripravi pošiljka za
oddajo na trg, promet, trgovanje ali izvoz in se opravi predpisan pregled
oziroma certificiranje;
20.
namembna država oziroma regija je država oziroma regija, kjer je
namembno mesto;
21.
namembno mesto je gospodarstvo, obrat ali katerikoli drug prejemnik
oziroma prejemnica (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) pošiljke, naveden na
dokumentu, ki spremlja pošiljko;
22.
nedovoljena uporaba je uporaba substanc, ki nimajo dovoljenja za promet v
skladu s predpisi Skupnosti, za živali, in uporaba substanc, ki imajo
dovoljenje za promet v skladu s predpisi Skupnosti, vendar za druge indikacije
ali pod drugimi pogoji kot so določeni v dovoljenju za promet, če ta zakon ne
določa drugače;
23.
nedovoljene substance so substance, ki so predmet nedovoljene uporabe;
24.
nekomercialni premiki so premiki živali, kot so določeni z Uredbo
998/2003 in predpisi, ki urejajo premike in uvoz kopitarjev z vsemi
spremembami, premiki živali na ozemlju RS, pri katerih ni neposrednega
komercialnega učinka (npr. sezonska paša, sodelovanje na kulturni oziroma
športni prireditvi, počitnice in izleti z živalmi, selitev lastnika skupaj z
živalmi), ter premiki živalskih proizvodov in krme brez komercialnega namena
oziroma neposrednega komercialnega učinka (npr. premiki krme za lastne potrebe,
zbiranje živalskih trupel v okviru veterinarsko higienske službe);
25.
oseba, odgovorna za tovor, je katerakoli pravna ali fizična oseba, ki je
v skladu z določbami Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 odgovorna za razvoj
različnih situacij, ki jih zajema navedena uredba, v katerih se lahko znajde
pošiljka, kakor tudi zastopnik iz 5. člena navedene uredbe, ki prevzame takšno
odgovornost za nadaljevanje pregledov, določenih s tem zakonom;
26.
pošiljka so živali, živalski proizvodi ali krma iste vrste, zajeti v
istem dokumentu, predpisanem z veterinarsko zakonodajo, ki se nahajajo na istem
prevoznem sredstvu, izvirajo z istega mesta izvora in so namenjeni na isto
namembno mesto;
27.
povzročitelj zoonoze je vsak virus, bakterija, gliva, parazit ali druga
biološka enota, za katero je verjetno, da povzroča zoonozo;
28.
premik je vsak komercialni ali nekomercialni premik živali z izvornega
gospodarstva oziroma drugega mesta izvora na drugo lokacijo (namembni kraj)
oziroma odprema pošiljke živalskih proizvodov in krme, ne glede na namen;
29.
prepovedane substance so substance, katerih dajanje na trg in uporaba
sta prepovedana, ter substance, katerih uporaba je prepovedana v skladu s
predpisi Skupnosti;
30.
pristojni organ pomeni osrednji organ države članice, pristojen za
zagotavljanje skladnosti z veterinarsko in živilsko zakonodajo in za izvajanje
uradnega veterinarskega nadzora, ali kateri koli drug organ, na katerega je
osrednji organ prenesel to pristojnost; kadar je to primerno, vključuje tudi
ustrezen organ države nečlanice. Pristojni organ v RS je organ, pristojen za
varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: Uprava);
31.
promet je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso
namenjeni prehrani ljudi, znotraj RS;
32.
rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane
oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali druge gospodarske namene;
33.
reprodukcijski material so živalsko seme, jajčne celice in zarodki,
vključno z valilnimi jajci in ikrami;
34.
rezidua so ostanki dovoljenih substanc, ki lahko v preseženih količinah
v živilih, določenih s predpisi Skupnosti, predstavljajo tveganje za zdravje
ljudi, ter prepovedane in nedovoljene substance;
35.
serija živali je skupina živali iste vrste in iste starostne skupine, ki
jo na istem posestvu vzredijo istočasno in pod enakimi pogoji;
36.
skladnost je izpolnjevanje pogojev, določenih s predpisi, ki urejajo
zdravstveno varstvo živali in zoonoze, zaščito živali, živalske proizvode in
varnost krme ter rezidua in uporabo zdravil v veterinarski medicini;
37.
skupni vstopni veterinarski dokument (v nadaljnjem besedilu: SVVD) je
predpisana oblika veterinarskega spričevala za pošiljko živali ali proizvodov,
ki potrjuje opravljen veterinarski pregled po predpisanem postopku pri vnosu
pošiljke na teritorij EU, in na katerem so navedeni rezultati pregleda in
odločitev uradnega veterinarja glede izpolnjevanja pogojev za vnos oziroma
uvoz;
38.
sledljivost je možnost sledenja in spremljanja živali, živalskih
proizvodov in krme skozi vse faze pridelave, predelave, distribucije in
uničenja, vključno s sledenjem snovi, ki so namenjene za vključitev v živilo
ali se zanje pričakuje, da bodo vključene v živilo ali krmo, ter zdravil,
namenjenih za uporabo v veterinarski medicini;
39.
trgovanje je komercialni premik živali in živalskih proizvodov, ki niso
namenjeni prehrani ljudi, na namembni kraj v drugi državi članici EU, kot to
ustreza pomenu iz Pogodbe;
40.
uporaba prepovedanih substanc pomeni dajanje prepovedanih substanc
živalim;
41.
uradni pooblaščenec oziroma pooblaščenka (v nadaljnjem besedilu:
pooblaščenec) za certificiranje je uradni veterinar oziroma uradna veterinarka
(v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar) ali katerakoli druga oseba, ki jo
pristojni organ v primerih, predvidenih z veterinarsko zakonodajo, lahko
pooblasti za podpisovanje spričeval, kakršna zahteva veterinarska zakonodaja; v
RS sta to uradni veterinar in odobreni veterinar oziroma odobrena veterinarka
(v nadaljnjem besedilu: odobreni veterinar);
42.
uradni vzorec je vzorec, ki ga odvzame uradni veterinar oziroma oseba,
ki jo za to dejanje pooblasti generalni direktor oziroma generalna direktorica
(v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Uprave;
43.
uvoz je sprostitev živali, živalskih proizvodov in krme v prost pretok
ali namen sprostitve v prost pretok na teritoriju EU;
44.
uvozni kriteriji so veterinarske zahteve, določene s predpisi Skupnosti,
ki jih morajo izpolnjevati živali in proizvodi, namenjeni uvozu;
45.
veterinarski nadzor je uradni veterinarski nadzor po tem zakonu in vse
druge vrste nadzora po tem zakonu, za katerih izvajanje se zahteva
univerzitetna izobrazba veterinarske medicine;
46.
veterinarski pregled je vsak fizični pregled oziroma upravna formalnost,
ki velja za živali, živalske in druge proizvode in katerih namen je varovanje
javnega zdravja, zdravstvenega varstva živali in dobrega počutja živali;
47.
veterinarska zakonodaja so ta zakon, vsi predpisi, izdani na njegovi
podlagi, drugi predpisi s področja veterinarstva, zaščite živali in zdravil za
uporabo v veterinarski medicini ter vsi predpisi Skupnosti z veterinarskega
področja;
48.
vnos je dejanski fizični vnos na teritorij EU z namenom uvoza, tranzita
ali skladiščenja v proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in pri
registriranih oskrbovalcih ladij ter vnos hišnih živali pri nekomercialnih
premikih;
49.
zdravila so snovi ali kombinacije snovi, kot so definirana v predpisih,
ki urejajo zdravila;
50.
zoonoza je vsaka bolezen oziroma okužba, ki se naravno neposredno ali
posredno prenaša med živalmi in ljudmi;
51.
živalski proizvodi so živila, živalski proizvodi, ki niso namenjeni
prehrani ljudi ter krma izključno živalskega izvora;
52.
živalski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, so živalski
stranski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: ŽSP), reprodukcijski material in
drugi tovrstni proizvodi;
53.
živila so tista, ki ustrezajo definiciji iz Uredbe 178/2002 in so
živalskega izvora.
6. člen
(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)
(1) Imetniki živali, nosilci dejavnosti in drugi upravičenci po
tem zakonu imajo pravico do izvedbe predpisanih veterinarskih pregledov,
certificiranja in izdaje predpisanih dokumentov.
(2) Uprava zagotavlja imetnikom živali in nosilcem dejavnosti
po tem zakonu izvedbo predpisanih postopkov registracij oziroma odobritev.
(3) Vsakdo ima dolžnost varovanja živali in ljudi pred boleznimi
in okužbami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami
reziduov v živilih živalskega izvora.
(4) Fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje veterinarskega
pregleda in veterinarskega nadzora, kakor tudi odvzem potrebnega materiala za
preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov ter pri tem nuditi tehnično pomoč.
(5) Imetniki živali morajo izvajati ukrepe, ki so predpisani z
veterinarsko zakonodajo.
(6) Vlada mora zagotoviti, da živali in proizvodi, namenjeni trgovanju
ali prometu, izvirajo iz gospodarstev, centrov ali organizacij, na katerih so
opravljeni predpisani redni uradni veterinarski pregledi. Podrobnejše pogoje o
načinu pregleda in financiranju predpiše ministrica oziroma minister, pristojen
za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu s predpisi
Evropske skupnosti.
(7) Fizične in pravne osebe morajo najaviti odpremo oziroma
prispetje pošiljke, kadar in kakor je to določeno z veterinarsko zakonodajo.
(8) Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti območni
urad Uprave ali veterinarsko organizacijo, če ugotovijo, da obstaja nevarnost
za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, brezplačno dati
v zahtevanem roku podatke o zdravstvenem stanju živali, o varnosti živalskih
proizvodov in krme in o uporabi zdravil ter o izvajanju ukrepov in omogočiti
preveritev danih podatkov.
(9) Fizične in pravne osebe morajo voditi predpisane evidence.
(10) Podrobnejši obseg, vrste živali in način pregledov, način
najave ter podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc ter
zagotavljanje podatkov v centralnem informacijskem sistemu Uprave (v nadaljnjem
besedilu: CIS VET) predpiše minister.
II. SKLADNOST
A. TEMELJNE DOLOČBE
7. člen
(veterinarski nadzor in registracija)
(1) Pod veterinarskim nadzorom so živali, vključno z živalmi
v obratih po tem zakonu, na sejmih, trgih, prodajalnah ter drugih prodajnih in
zbirnih mestih, razstavah, športnih tekmovanjih, oborah za divje živali,
dogonih in drugih javnih mestih, kjer se namensko zbirajo živali, ter gospodarstva,
sejmi, zbirni centri, zbirališča, prodajalne hišnih živali, prevozniki, trgovci
ter sredstva, naprave in oprema za rejo in prevoz živali.
(2) Pod veterinarskim nadzorom so živalski proizvodi, krma in
voda za napajanje živali, obrati po tem zakonu ter sredstva, naprave in oprema
za pridelavo, proizvodnjo, dodelavo, obdelavo, predelavo, prevoz in
skladiščenje živalskih proizvodov.
(3) Pod veterinarskim nadzorom je uporaba zdravil in z
uporabo povezana sledljivost zdravil pri pravnih oziroma fizičnih osebah, ki
opravljajo dejavnost prometa z zdravili, in pri uporabnikih zdravil. Predmet
veterinarskega nadzora pri uporabi zdravil je tudi predpisovanje, izdajanje in dajanje
zdravil živalim.
(4) Prevozniki ter zbirni centri, zbirališča, sejmi in trgovci,
ki so pod veterinarskim nadzorom, morajo biti evidentirani, odobreni oziroma
registrirani pri Upravi. Izpolnjevanje predpisanih pogojev glede prostorov,
kadrov in opreme ugotavlja Uprava z odločbo v upravnem postopku.
(5) Natančnejši pogoji in postopek evidentiranja, odobritve ter
registracije so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če
predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
8. člen
(obrati)
(1) Obrati po tem zakonu so predpisano opremljeni in oskrbovani
objekti in prostori nosilcev dejavnosti, v katerih ti opravljajo dejavnost
proizvodnje, obdelave, predelave, skladiščenja, distribucije ali kakršnegakoli
drugega ravnanja z živalskimi proizvodi in krmo, namenjenimi dajanju na trg,
prometu ali trgovanju, kot tudi deli kmetijskih gospodarstev v skladu z Uredbo
183/2005. Vpisani morajo biti v evidence, ki se vodijo na Upravi oziroma na
ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.
(2) Obrat mora izpolnjevati pogoje glede osebja, higiene, prostorov,
opreme, notranjih kontrol in dokumentacije, ki so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(3) Obrat, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se
odobri ali registrira po postopku, določenem s predpisi Skupnosti oziroma s
predpisom ministra, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače. Postopek
registracije ali odobritve se začne na podlagi vloge nosilca dejavnosti, ki jo
vloži na Upravo.
(4) Obratu, ki ne izpolnjuje več predpisanih pogojev iz drugega
odstavka tega člena, se začasno ali trajno odvzame registracija oziroma
odobritev po postopku, določenem s predpisi Skupnosti oziroma s predpisom
ministra, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(5) Natančnejšo vsebino vloge in način ugotavljanja izpolnjevanja
predpisanih pogojev predpiše minister.
9. člen
(pogoji za premike)
(1) Nekomercialni premiki se izvajajo v skladu s pogoji, ki
so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi
Skupnosti ne določajo drugače. V primeru sprejema državnega programa izkoreninjenja
določene bolezni za pridobitev posebnega statusa glede zdravstvenega stanja (v
nadaljnjem besedilu: status), lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne
pogoje za tovrstne premike.
(2) Promet z živalmi se izvaja v skladu s pogoji, ki jih
predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače. V primeru
sprejema državnega programa izkoreninjenja določene bolezni za pridobitev
statusa lahko minister predpiše dodatne oziroma posebne pogoje prometa.
(3) Trgovanje z živalmi se izvaja pod pogoji, ki jih predpiše
minister v skladu s predpisi Skupnosti. Glede določenih bolezni je za trgovanje
potrebno izpolnjevati tudi pogoje glede statusov iz 15. člena tega zakona,
dodatna jamstva ali druge predpisane pogoje, ki se lahko nanašajo na državo, regijo,
gospodarstvo, čredo ali žival.
(4) Premik živali in proizvodov je dovoljen samo, če v izvorni
državi ali regiji oziroma na gospodarstvu izvora na teritoriju Skupnosti ni
omejitev pri trgovanju oziroma niso uvedeni zaščitni ukrepi zaradi bolezni
živali. Bolezni živali, zaradi katerih se lahko uvedejo omejitve pri trgovanju
oziroma se zaradi njih uvedejo zaščitni ukrepi, ter območja, kjer veljajo
omejitve oziroma zaščitni ukrepi, so določeni s predpisi Skupnosti.
(5) Bolezni in območja ter dodatni in posebni pogoji so določeni
s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti
določeno drugače.
(6) Izvoz se do izstopne točke s teritorija EU odvija v skladu
s pogoji, ki veljajo za trgovanje, po izstopu pa se s pošiljkami ravna, kot je
to določeno v predpisih namembne oziroma tranzitnih držav izven teritorija EU.
10. člen
(uvoz)
(1) Dovoljen je uvoz le iz tistih držav oziroma regij in le
tistih živali, živalskih proizvodov in drugih proizvodov, ki izpolnjujejo
predpisane pogoje Skupnosti, so po predpisih Skupnosti pod veterinarskim
nadzorom in so na seznamih, ki jih objavi Evropska komisija (v nadaljnjem
besedilu: Komisija).
(2) Uvoz živalskih proizvodov je dovoljen iz obratov v državah
iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo predpisane pogoje Skupnosti in so na
seznamih, ki jih objavi Komisija.
(3) Živali in proizvode iz prvega odstavka tega člena mora
pri uvozu spremljati dokument, določen s predpisi Skupnosti.
(4) V primeru, da ni katerega od predpisov iz prejšnjih
odstavkov, je uvoz živali oziroma proizvodov iz prvega odstavka tega člena
dovoljen pod pogoji, ki jih določi namembna država. Pogoje za primere, ko je
namembna država RS, predpiše minister.
(5) Natančnejši pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti drugače določeno.
B. ŽIVALI IN BOLEZNI ŽIVALI
11. člen
(prijava)
(1) Imetniki živali morajo gojitev, posedovanje rejnih živali,
hotel za živali ali zavetišče za zapuščene živali ter dejavnost zbiranja,
prodaje, prevoza, prometa ali trgovanja z živalmi in spremembe prijaviti Upravi,
ki o tem vodi evidence in registre.
(2) Uprava lahko za zbiranje prijav in vodenje evidenc oziroma
registrov iz prejšnjega odstavka pooblasti drug organ.
(3) (prenehal
veljati)
(4) Natančnejši pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti drugače določeno.
12. člen
(sledljivost in dokumenti)
(1) Imetnik živali mora zagotoviti, da so živali na predpisan
način označene in registrirane.
(2) Imetnik živali mora voditi predpisane evidence in registre
ter zagotoviti sledljivost živali pri premikih.
(3) Pri premikih morajo živali spremljati predpisani
dokumenti.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Uprava v izjemnih primerih
določi obveznost veterinarskega spričevala za premike na ozemlju RS, kadar se
to zahteva v skladu s predpisi Skupnosti ali je to nujno zaradi zaščite zdravja
ljudi in živali.
(5) Natančnejši pogoji za označevanje in registracijo živali
ter oblika in vsebina dokumentov iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih določi minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
13. člen
(veterinarska napotnica)
(1) Bolne in poškodovane živali se prevažajo v klavnico v
skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali, spremljati pa jih mora
veterinarska napotnica, ki jo izda veterinar po opravljenem kliničnem pregledu
in ko se je prepričal, da ni ovir glede zakola živali z namenom proizvodnje
živil.
(2) Najbližja registrirana klavnica mora zagotoviti zakol živali
iz prejšnjega odstavka.
(3) Veterinarska napotnica mora spremljati tudi živali, ki se
odpremljajo v klavnico iz gospodarstev z nepreverjenimi ali sumljivimi
epizootiološkimi razmerami.
(4) Trupla v sili zaklanih živali se lahko odpremijo v klavnico
ter uporabijo v skladu z Uredbo 853/2004 oziroma se uporabijo ali neškodljivo
odstranijo v skladu z Uredbo 1774/2002.
(5) Vsebina in oblika predpisanih dokumentov iz prejšnjega odstavka
sta določeni z Uredbo 854/2004 in Uredbo 1774/2002, obliko in vsebino
veterinarske napotnice iz prvega in tretjega odstavka tega člena pa predpiše
minister.
14. člen
(hišne živali)
(1) Za gojitev hišnih živali, hotel za živali in zavetišče za
zapuščene živali morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji glede objektov,
namestitve, oskrbe in zdravstvenega varstva živali; biti morajo pod
veterinarskim nadzorom in registrirani pri območnem uradu Uprave. Postopek se
začne z vlogo imetnika živali oziroma nosilca dejavnosti. Z odločbo, izdano po
preveritvi pogojev, se odloči tudi o največjem možnem številu odraslih hišnih
živali.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
1.
posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste do vključno 30
dni v 12 mesecih na stanovanje;
2.
ljubiteljsko rejo, ljubiteljsko vzrejo in ljubiteljsko gojitev drugih
domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.
(3) Natančnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše
minister.
15. člen
(razvrstitev bolezni, statusi, dodatna jamstva)
(1) Bolezni živali, ki jih obravnava ta zakon in zaradi katerih
se izvajajo preventivni ter drugi ukrepi, se glede na vrsto okužbe in ukrepe,
potrebne za njihovo preprečevanje in zatiranje, razvrstijo v skladu z
mednarodnim zoosanitarnim kodeksom in s predpisi Skupnosti.
(2) Za določene bolezni živali se lahko pridobi status, ki se
nanaša na čredo, jato, gospodarstvo, regijo ali državo.
(3) Statuse, ki se nanašajo na čredo, jato ali gospodarstvo v
RS podeljuje Uprava.
(4) Status, ki se nanaša na regijo ali državo, dodeli glede na
bolezen Komisija, Mednarodna organizacija za zdravje živali (OIE) ali druga
mednarodna organizacija. Ne glede na to pa lahko Uprava proglasi regijo ali
državo, prosto določenih bolezni, če to ni drugače določeno s predpisi
Skupnosti ali mednarodnimi pravili.
(5) Glede določenih bolezni živali je treba, kadar tako odloči
Komisija, upoštevati morebitne pravice držav članic zahtevati dodatna jamstva,
ki se nanašajo na regijo ali državo.
(6) O začetku postopka za pridobitev statusa, ki se nanaša na
celotno ozemlje RS in postopka za pridobitev pravice RS zahtevati dodatna
jamstva, odloči Vlada RS (v nadaljnjem besedilu: Vlada).
(7) Podrobnejša razvrstitev bolezni živali in ukrepi iz prvega
odstavka tega člena ter bolezni in pogoji za pridobitev statusov in pravice
zahtevati dodatna jamstva iz drugega in petega odstavka tega člena so določeni
s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti
določeno drugače.
16. člen
(temeljno znanje o boleznih)
(1) Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti prihajajo v
neposreden stik z živalmi, morajo imeti temeljno znanje o boleznih živali,
njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred boleznimi
živali.
(2) Temeljno znanje o boleznih ter o predpisih si osebe iz
prejšnjega odstavka pridobijo na usposabljanjih, za katera Uprava potrdi
program in izvajalca.
(3) Šteje se, da osebe iz prvega odstavka tega člena izpolnjujejo
pogoje iz drugega odstavka tega člena, če ob uveljavitvi tega zakona pri
opravljanju dejavnosti prihajajo v neposreden stik z živalmi.
(4) Podrobnejše pogoje glede usposabljanja iz drugega odstavka
tega člena predpiše minister.
(5) Šteje se, da imajo pridobljeno temeljno znanje o boleznih
živali, njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu
pred boleznimi živali osebe, ki imajo končano najmanj ustrezno poklicno šolo
kmetijske ali veterinarske smeri.
(6) Stroški izobraževanja se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
17. člen
(pojav bolezni oziroma suma bolezni)
(1) Če se pojavi bolezen ali se pojavijo znaki, na podlagi katerih
se sumi, da je žival zbolela ali poginila za boleznijo, mora imetnik živali to
takoj na predpisan način sporočiti veterinarski organizaciji.
(2) Imetnik živali mora do prihoda veterinarja zavarovati ter
preprečiti drugim osebam in živalim dostop do prizadete živali, črede, jate,
čebelnjaka oziroma trupla poginule živali.
(3) Podrobnejši način sporočanja iz prvega odstavka tega
člena predpiše minister.
18. člen
(ugotovitev bolezni)
(1) Veterinar oziroma veterinarka, določena s predpisi, ki
urejajo veterinarske dejavnosti, ki posumi na bolezen iz prvega odstavka 15.
člena tega zakona, mora s pisnim navodilom v dnevniku veterinarskih posegov
določiti predpisane veterinarske ukrepe, o tem na predpisan način obvestiti Upravo
ter poskrbeti, da se sum na bolezen potrdi ali ovrže oziroma ugotovi vzrok
pogina živali. Veterinar mora izvesti vse potrebne ukrepe, da sam ne
predstavlja vira raznosa bolezni. Pisno navodilo je za imetnika živali obvezno.
(2) Podrobnejši način obveščanja Uprave, ukrepe veterinarja, način
prevoza materiala in ugotavljanja bolezni ter način financiranja predpiše
minister.
19. člen
(obveščanje)
(1) Uprava mora izbruh mednarodno obvezno prijavljive bolezni
prijaviti Komisiji in drugim državam članicam na predpisan način in po
predpisanem postopku. O teh boleznih mora obvestiti tudi OIE. Mednarodno
obvezno prijavljive bolezni, postopek in način prijave so določeni s predpisi
Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo
drugače.
(2) Uprava mora v primerih, ko zaradi bolezni obstaja resno
tveganje za zdravje ljudi ali živali, o pojavu in nevarnosti obvestiti tudi
javnost, ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za
živinorejo, organ, pristojen za zaščito in reševanje, Center za obveščanje RS,
ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, in zainteresirane imetnike živali ter
jih seznanjati z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo
bolezni.
(3) Uprava mora poleg obveznosti iz prvega odstavka tega
člena obvestiti Komisijo in druge države članice o izbruhu katerekoli druge
zoonoze, druge živalske bolezni ali kateremkoli razlogu, ki bi lahko
predstavljal resno tveganje živalim ali zdravju ljudi.
20. člen
(ukrepi)
(1) Ko se ugotovi bolezen in za čas trajanja nevarnosti, uradni
veterinar glede na bolezen odredi predpisane ukrepe ter poroča na predpisan
način.
(2) Natančnejši ukrepi za ugotavljanje, preprečevanje širjenja
in zatiranje bolezni, pogoji za prenehanje veljave ukrepov zaradi bolezni ter
način poročanja in obveščanja so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih
predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
20.a člen
(strokovna podpora)
(1) Za strokovno podporo pri izvajanju ukrepov glede
varovanja zdravja ljudi in živali ter zagotavljanja visoke stopnje
ozaveščenosti in pripravljenosti ter sposobnosti hitrega odzivanja na bolezni
živali, lahko generalni direktor Uprave skliče strokovnjake s področja
veterinarstva, zdravja ljudi in živali, laboratorijske diagnostike, varovanja
okolja in drugih potrebnih strokovnih področij.
(2) V primeru prvega pojava obvezno mednarodno prijavljivih
bolezni živali ali v primeru pojava bolezni, za katere niso predpisani ukrepi v
skladu s prejšnjim členom, lahko strokovna podpora vključuje tudi pripravo
ocene tveganja in pripravo predlogov ukrepov.
(3) Glede povračila stroškov strokovnjakom se uporabljajo
predpisi Vlade, ki urejajo povračila stroškov.
21. člen
(karantena)
(1) Zaradi varovanja zdravja ljudi in živali se v skladu s predpisi
Skupnosti živali lahko dajo v karanteno, ki se lahko izvede:
1.
v karantenskem centru, ki izpolnjuje predpisane pogoje;
2.
na namembnem gospodarstvu;
3.
v primeru uvoza v karantenskem centru izvorne države nečlanice.
(2) Karanteno iz prejšnjega odstavka odredi z odločbo uradni
veterinar. V primerih uvoza živali, ko je namembna država RS, je potrebno
upoštevati morebitno karanteno, ki jo je odredil uradni veterinar MVP v drugi
državi članici.
(3) Uprava mora o vzrokih za karanteno iz prvega odstavka tega
člena obvestiti Komisijo.
(4) Natančnejši pogoji iz prvega odstavka tega člena so določeni
s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne
določajo drugače.
C. ŽIVALSKI PROIZVODI
22. člen
(označevanje in sledljivost)
(1) Živalski proizvodi morajo biti na predpisan način označeni
in zagotovljena mora biti njihova sledljivost.
(2) Živalske proizvode mora pri dajanju na trg, v prometu oziroma
pri trgovanju spremljati predpisan dokument.
(3) Uprava lahko v izjemnih primerih določi obveznost veterinarskega
spričevala tudi za premike pošiljk živalskih proizvodov na ozemlju RS, kadar to
zahtevajo predpisi Skupnosti ali je to nujno zaradi zaščite zdravja ljudi in živali.
(4) Natančnejši pogoji za označevanje in sledljivost živil so
določeni s predpisi Skupnosti iz 23. člena tega zakona, za ŽSP z Uredbo
1774/2002, za ostale živalske proizvode pa z drugimi predpisi Skupnosti oziroma
jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
23. člen
(živila)
(1) Proizvodnja, predelava in distribucija harmoniziranih živil
mora potekati v skladu z Uredbo 178/2002, Uredbo 852/2004, Uredbo 853/2004 in
Uredbo 854/2004 ter njihovimi izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra v
skladu s predpisi Skupnosti.
(2) Pogoje glede proizvodnje, predelave in distribucije živil,
za katere določbe predpisov Skupnosti iz prejšnjega odstavka ne veljajo,
predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
24. člen
(reprodukcijski material)
(1) Pridobivanje in proizvodnja reprodukcijskega materiala se
izvaja ob upoštevanju statusov čred oziroma jat in drugih zdravstvenih pogojev
za promet in trgovanje.
(2) Statuse ter zdravstvene pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše
minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(3) Obrati za zbiranje, pridobivanje, skladiščenje in
distribucijo reprodukcijskega materiala morajo biti odobreni in morajo
izpolnjevati predpisane pogoje, ki jih predpiše minister, če ni s predpisi
Skupnosti določeno drugače.
(4) Pogoji za promet in trgovanje s harmoniziranim reprodukcijskim
materialom so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v
skladu s predpisi Skupnosti, za reprodukcijski material, ki ni harmoniziran, pa
jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
25. člen
(živalski stranski proizvodi)
(1) Zbiranje, prevoz, skladiščenje, ravnanje, predelava, uporaba,
odstranjevanje, promet in trgovanje, izvoz in tranzit ŽSP se morajo izvajati v
skladu z Uredbo 1774/2002 in njenimi izvedbenimi predpisi, predpisom vlade, ki
ureja medsebojno sodelovanje pristojnih organov pri izvajanju Uredbe 1774/2002
ter predpisi ministra, ki jih sprejme v soglasju z ministrom oziroma
ministrico, pristojno za okolje, če s predpisi Skupnosti ni določeno drugače, v
delu, ko ŽSP postanejo odpadki, pa tudi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo
okolja.
(2) V primeru sežigalnic in naprav za sosežig postopek odobritve
izvede ministrstvo, pristojno za okolje, v skladu s predpisi Skupnosti oziroma
v skladu s predpisi ministra oziroma ministrice, pristojne za okolje. O
odobritvi ministrstvo, pristojno za okolje, obvesti Upravo, ki obrat uvede v register.
26. člen
(trupla poginulih živali in VHS)
(1) Imetniki živali oziroma druge fizične in pravne osebe morajo
na predpisan način prijaviti pogin živali oziroma truplo živali organizaciji,
ki izvaja veterinarsko higiensko službo (v nadaljnjem besedilu: VHS) kot javno
službo v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti, in ji truplo poginule
živali predati. Pred oddajo trupla morajo imetniki z njim ravnati na predpisan
način.
(2) Organizacija iz prejšnjega odstavka mora VHS izvajati v
skladu z Uredbo 1774/2002 in pri tem zagotoviti prevoz in zbiranje živalskih
trupel do odobrenih vmesnih obratov ali predelovalnih obratov, kjer se ob sumu,
da je žival poginila za boleznijo, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali
živali, sistematično ugotavlja vzrok pogina.
(3) VHS obsega sprejemanje prijav pogina oziroma trupel
živali, zagotavljanje prevoza in zbiranja živalskih trupel na predpisan način
ter izvajanje sistematičnega ugotavljanja vzroka pogina.
(4) Organizacija iz prvega odstavka tega člena lahko za
izvajanje nalog prevoza in zbiranja trupel živali uporabi storitve izvajalcev gospodarske
javne službe ravnanja z ŽSP v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje okolja.
(5) Organizacija iz prvega odstavka tega člena mora
zagotoviti stalno pripravljenost za ugotavljanje vzroka pogina.
(6) Finančna sredstva za izvajanje VHS se organizaciji iz
prvega odstavka tega člena zagotavljajo iz državnega proračuna, del sredstev pa
so imetniki živali dolžni zagotoviti s plačilom namenske pristojbine. Višino in
način zbiranja pristojbine določi minister.
(7) Zavezance iz prvega odstavka tega člena in natančnejše pogoje
glede prijave pogina, ravnanja s trupli, izvajanje VHS ter mrežo obratov iz
drugega odstavka tega člena predpiše minister.
27. člen
(zakopavanje živalskih trupel)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se ob dovoljenju Uprave
lahko v določenih primerih živalska trupla na predpisan način zakopljejo ali
sežgejo.
(2) Primeri iz prejšnjega odstavka ter način zakopavanja in
sežiga so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v
soglasju z ministrom oziroma ministrico, pristojno za okolje, če predpisi
Skupnosti ne določajo drugače.
D. VARNOST KRME
28. člen
(krma)
(1) Proizvodnja, predelava, prevoz, skladiščenje krme od
vključno primarne predelave do dajanja na trg, krmljenje živali, uvoz in izvoz
krme morajo potekati v skladu z Uredbo 178/2002 in Uredbo 183/2005 ter njunimi
izvedbenimi predpisi oziroma predpisi ministra, sprejetimi v skladu s predpisi Skupnosti.
(2) Krma mora biti pred dajanjem na trg na predpisan način
označena.
(3) Podrobnejši način označevanja krme je določen s predpisi
Skupnosti oziroma ga predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo
drugače.
29. člen
(medicirana krma)
(1) Medicirana krma se lahko proizvaja samo v obratu, ki
izpolnjuje predpisane pogoje in ima dovoljenje Uprave za opravljanje te
dejavnosti in samo iz odobrenih mediciranih predmešanic.
(2) Medicirana krma mora izpolnjevati pogoje za dajanje na
trg in biti predpisano označena.
(3) Medicirana krma se lahko uporablja le na predpisan način.
(4) Podrobnejši pogoji iz tega člena so določeni v predpisih Skupnosti
oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
30. člen
(krmni dodatki)
Krmni dodatek se lahko uporablja, predeluje in daje na trg, če
so izpolnjeni pogoji iz Uredbe 1831/2003, njenih izvedbenih predpisov oziroma
predpisov ministra, sprejetih v skladu s predpisi Skupnosti.
31. člen
(krma za posebne prehranske namene)
(1) Krma za posebne prehranske namene pomeni krmo, ki se
zaradi svoje posebne sestave ali načina izdelave jasno razlikuje od navadne krme,
krmnih mešanic z dodatki ter od medicirane krme in je na njej navedeno, da je
namenjena zadovoljevanju posebnih prehranskih potreb.
(2) Posebni prehranski namen pomeni namen zadovoljevanja posebnih
prehranskih potreb določenih živali, katerih presnova, absorpcija ali
metabolizem bi lahko bili začasno oslabljeni ali so začasno ali trajno
poškodovani in jim zato lahko koristi uživanje krme, prilagojene njihovemu
zdravstvenemu stanju.
(3) Označevanje krme kot krme za posebne prehranske namene ni
dovoljeno, če namena ne odobri Komisija in če krma ne izpolnjuje minimalnih
pogojev za ta namen.
(4) Pogoji, posebni prehranski nameni in postopek odobritve iz
prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše
minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
32. člen
(proizvodi, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin)
(1) Proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin v
prehrani živali, se lahko proizvaja in uporablja kot posamično krmilo ali v
krmnih mešanicah, če so odobreni in uvrščeni na seznam dovoljenih proizvodov
pri Komisiji.
(2) Pogoji, posebni prehranski nameni in postopek odobritve iz
prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše
minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
33. člen
(zagotavljanje varne krme)
(1) Nosilci dejavnosti na področju krme morajo zagotavljati varnost
krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja in distribucije.
(2) Prepovedana sta dajanje na trg in uporaba krme, ki ni
varna.
(3) Podrobnejši pogoji glede varnosti krme so določeni v predpisih
Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo
drugače.
E. ZDRAVILA
34. člen
(pogoji za zdravila)
Zdravila, namenjena uporabi v veterinarski medicini na ozemlju
RS, so lahko v prometu le v skladu s predpisi, ki urejajo zdravila.
35. člen
(sledljivost)
(1) Pravne oziroma fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prometa
z zdravili, morajo zagotoviti sledljivost zdravil.
(2) Pogoji za zagotavljanje sledljivosti so določeni s predpisi
Skupnosti, zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih predpiše minister, če ni s
predpisi Skupnosti določeno drugače.
36. člen
(uporaba zdravil)
(1) Uporaba zdravil je predpisovanje zdravil s strani
veterinarja, izdajanje zdravil, dajanje zdravil živalim ter spremljanje učinkov
in izidov dajanja zdravil.
(2) Predpisovanje zdravil se izvaja v skladu s predpisi, ki
urejajo predpisovanje zdravil, s povzetkom glavnih značilnosti zdravila in
navodilom za uporabo zdravila, ki sta sestavni del dovoljenja za promet z
zdravilom, oziroma v skladu s predpisi, ki urejajo izjemno uporabo zdravil.
Način predpisovanja zdravil ter pogoji in način izjemne uporabe zdravil so
določeni s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja zdravila, oziroma jih
predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(3) Izdajanje zdravil mora biti v skladu z dovoljenjem za promet
z zdravilom oziroma s predpisi, ki urejajo zdravila. Zdravila se glede na način
izdajanja razvrščajo v zdravila, ki se izdajajo v lekarnah samo na veterinarski
recept ali ob storitvi v veterinarskih organizacijah v skladu s predpisi, ki urejajo
veterinarske evidence, ter na zdravila, ki se izdajajo v veterinarskih
organizacijah, lekarnah ali specializiranih prodajalnah tudi brez recepta.
Pogoji iz tega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti, z zakonom, ki ureja
zdravila, oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(4) Dajanje zdravil mora biti v skladu povzetkom glavnih značilnosti
zdravila in z navodilom za uporabo, ki sta sestavni del dovoljenja za promet z
zdravilom, oziroma po navodilu veterinarja.
(5) Osebe iz tega člena morajo voditi evidence, ki so
določene s predpisi Skupnosti oziroma ki jih predpiše minister, če predpisi
Skupnosti ne določajo drugače.
F. SUBSTANCE IN REZIDUA
37. člen
(substance)
(1) Prepovedano je:
1.
dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri vseh vrstah živali;
2.
dajanje na trg in uporaba določenih substanc pri živalih, katerih meso
in proizvodi se uporabljajo za prehrano ljudi, če ni s predpisi Skupnosti
določeno drugače;
3.
uporaba določenih substanc pri živalih, namenjenih proizvodnji živil.
(2) Substance iz prejšnjega odstavka ter izjeme so določene s
predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
(3) Šteje se, da je prisotnost prepovedanih ali nedovoljenih substanc
izkazana, če to potrdi rezultat preizkusa, opravljenega s potrditveno metodo v
nacionalnem referenčnem laboratoriju (v nadaljnjem besedilu: NRL), v primeru preseženih
najvišjih dovoljenih količin rezidua (v nadaljnjem besedilu: MRL) pa zadostuje
potrditveni rezultat preizkusa, opravljenega s potrditveno metodo v imenovanem
laboratoriju.
(4) Izjemoma se lahko preveri rezultate iz prejšnjega odstavka
v NRL druge države članice.
(5) Generalni direktor Uprave lahko na podlagi ocene tveganja
odredi:
1.
prepoved uporabe določenih substanc;
2.
prepoved dajanja v promet oziroma na trg živali, živalskih proizvodov in
krme;
3.
odpoklic iz prometa oziroma s trga živalskih proizvodov in krme, ki
vsebujejo določene substance.
(6) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
38. člen
(rezidua)
(1) Veterinarji, imetniki živali in druge pravne in fizične osebe
morajo preprečevati škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi prisotnosti
reziduov v živalih in živilih.
(2) MRL so določene z Uredbo Sveta (EGS) št. 2377/90 z dne
26. junija 1990 o določitvi postopka Skupnosti za določanje najvišjih mejnih
vrednosti ostankov zdravil za uporabo v veterinarski medicini v živilih
živalskega izvora (UL L št. 224 z dne 18. avgusta 1990, str. 1, z vsemi
spremembami) in z drugimi predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni
s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(3) Nosilec živilske dejavnosti primarne pridelave mora jamčiti
nosilcu živilske dejavnosti, ki je prvi prejemnik klavnih živali oziroma
živalskih proizvodov primarne pridelave, da:
-
živali niso dobile nedovoljenih substanc in pripravkov in niso bile
zdravljene v nasprotju s predpisi;
-
so bile pri živalih, ki so dobile dovoljene pripravke in substance,
upoštevane karenčne dobe, predpisane za te pripravke ali substance;
-
proizvodi izvirajo od živali, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjih dveh
alinej.
(4) Nosilec živilske dejavnosti, ki je prvi prejemnik klavnih
živali oziroma živalskih proizvodov primarne pridelave, lahko prevzame samo živali
in živalske proizvode, za katere je dano jamstvo iz prejšnjega odstavka.
(5) Nosilec živilske dejavnosti iz prejšnjega odstavka se je
dolžan, predvsem z lastnimi pregledi, prepričati, da se v živalih oziroma
živalskih proizvodih:
-
ne nahajajo rezidua v količinah, ki presegajo MRL;
-
ne nahajajo sledi prepovedanih substanc.
(6) Kadar klavne živali oziroma živalske proizvode primarne pridelave
posreduje prejemniku iz četrtega odstavka tega člena oseba, ki ni njihov
proizvajalec oziroma proizvajalka (v nadaljnjem besedilu: posrednik), mora
posrednik zagotoviti, da so pri tem izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega
člena. Ne glede na prejšnji odstavek lahko posrednik namesto prejemnika na
podlagi dogovora s prejemnikom opravi tudi preglede iz prejšnjega odstavka.
G. DRUGI POGOJI
39. člen
(soglasje za zbiranje in prodajo)
Pristojni upravni organ izda dovoljenje za razstavo,
ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne prireditve potujočih živali (npr.
cirkusi in potujoči živalski vrtovi), druga organizirana zbiranja živali in za
organizirano prodajo živali zunaj poslovnih prostorov na podlagi predhodnega
soglasja Uprave.
40. člen
(naloge pri prevozu in pri prometnih nesrečah)
(1) Imetniki živali ter prevozniki živali in proizvodov
morajo zagotoviti predpisane pogoje za prevoz in omogočiti pregled na zahtevo
osebe, ki je po tem zakonu ali drugem predpisu pooblaščena za pregled.
(2) Prometno nesrečo, ki se zgodi med prevozom živali, mora
prevoznik oziroma policija prijaviti Centru za obveščanje RS, ki o tem nemudoma
obvesti najbližji območni urad Uprave oziroma dosegljivega uradnega
veterinarja. Prevoznik ali njegov pooblaščenec oziroma pooblaščenka je dolžan zagotoviti
vsa potrebna sredstva za izvedbo ukrepov za zavarovanje živali.
(3) Uradni veterinar v primerih iz prejšnjega odstavka odredi
veterinarski organizaciji, ki izvaja javno veterinarsko službo, da nudi oskrbo
poškodovanim živalim. Pri komercialnih prevozih je potrebno živali, ki niso
sposobne za nadaljnji prevoz, usmrtiti, če tako odloči uradni veterinar v
skladu s predpisi, ki urejajo zaščito živali. V primeru hudih poškodb se zaradi
preprečevanja nepotrebnega trpljenja lahko živali usmrti tudi brez predhodne
odločitve uradnega veterinarja, kar lahko odloči oseba, ki spremlja živali in
je usposobljena v skladu s predpisom, ki ureja prevoz živali.
(4) Klavnica mora zagotoviti zakol živali, poškodovanih v
prometnih nesrečah, če tako odloči uradni veterinar v skladu s predpisi, ki
urejajo zaščito živali.
(5) VHS in izvajalci gospodarske javne službe ravnanja s
klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla morajo organizirati
prevoz poginulih in usmrčenih živali.
(6) Upravljavci javnih cest in nekategoriziranih cest, na katerih
se opravlja cestni promet, in policija so dolžni prijaviti ŽSP, ki se nahajajo
na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, organizaciji, ki izvaja VHS. Z
ŽSP je v teh primerih treba ravnati v skladu z Uredbo 1774/2002.
(7) Prevoznik mora na lastne stroške zagotoviti nadomestno vozilo
in odvoz živali, ki so sposobne za nadaljnji prevoz, ter odvoz proizvodov s
kraja prometne nesreče in zagotoviti financiranje ukrepov iz tretjega odstavka
tega člena.
III. CERTIFICIRANJE IN VETERINARSKI PREGLEDI
A. CERTIFICIRANJE
41. člen
(certificiranje)
(1) V postopku certificiranja se preverja, ali so bili
opravljeni predpisani pregledi oziroma preiskave in ali pošiljke živali oziroma
živalskih proizvodov izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) S spričevalom se potrdi, da je bil na mestu izvora pošiljke
opravljen predpisan veterinarski pregled in da so izpolnjena jamstva, navedena
na spričevalu.
(3) Spričevalo potrdi uradni veterinar.
(4) Predpisani obrazci spričeval za trgovanje so zagotovljeni
v elektronski obliki v skladu s predpisi Skupnosti. Oblika oziroma vsebina ter
dostop do obrazcev so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše
minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno drugače.
(5) Vsebino obrazca spričevala za izvoz zagotovi izvoznik in
ga v elektronski obliki dostavi na Upravo. Uprava preveri, ali se lahko pogoji,
zahtevani v spričevalu, potrdijo, in natisne original spričevala. Izvoznik
odgovarja, da sta oblika oziroma vsebina spričevala ustrezni za zadevno pošiljko
in zadevno namembno državo nečlanico. Oblika oziroma vsebina obrazcev spričeval
sta določeni s predpisi namembne države. Izvoznik je dolžan vnaprej najaviti odpremo
pošiljke. Natančnejši postopek iz tega odstavka predpiše minister.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek Uprava pripravi tudi vsebino
in obliko obrazca spričevala za izvoz, kadar je tako določeno z bilateralnim
ali multilateralnim sporazum z namembno državo.
(7) Zagotovljena mora biti sledljivost potrjenih spričeval na
način, ki omogoča povezavo med spričevalom in uradnim veterinarjem, ki ga je
potrdil. Natančnejši način zagotavljanja sledljivosti in roke njihovega
hranjenja predpiše minister.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko v primerih iz
četrtega odstavka 12. člena in tretjega odstavka 22. člena tega zakona
spričevala potrjujejo odobreni veterinarji, če to ni v nasprotju s predpisi
Skupnosti, ob upoštevanju pravil certificiranja iz tega člena in osnovnih
pravil iz 42. člena tega zakona.
42. člen
(osnovna pravila)
(1) Uradni veterinarji morajo biti nepristranski in ne smejo
imeti neposrednega ekonomskega interesa v zvezi z naročnikom spričevala.
(2) Uradni veterinarji se morajo zavedati pomena vsebine vsakega
spričevala, ki ga podpišejo.
(3) Spričevala morajo biti izdana v slovenskem jeziku in v
enem od uradnih jezikov države prejemnice.
(4) Uradni veterinarji imajo oštevilčene žige, tako da je iz
številke žiga na spričevalu razvidno, kateri uradni veterinar ga je izdal.
Poleg oštevilčenega žiga mora biti na spričevalu s tiskanimi črkami izpisano
osebno ime ter lastnoročni podpis uradnega veterinarja, ki je spričevalo izdal.
43. člen
(prepovedi in izjeme)
(1) Uradni veterinar ne sme potrditi podatkov v spričevalu, ki
jih ne pozna oziroma ni prepričan o njihovem pomenu oziroma resničnosti.
(2) Uradni veterinar ne sme podpisati praznega ali nepopolno izpolnjenega
obrazca spričevala, prav tako ne sme podpisati obrazca, če predpisan pregled
oziroma preiskave niso bile opravljene.
(3) Če uradni veterinar podpiše spričevalo na osnovi drugega
dokumenta, mora imeti takšen dokument pred podpisom.
(4) Uradni veterinar lahko na spričevalu potrdi tudi podatke,
ki jih:
-
zagotovi druga oseba, ki dela pod nadzorstvom uradnega veterinarja in
ima pooblastilo Uprave (npr. uradni preglednik oziroma preglednica (v
nadaljnjem besedilu: uradni preglednik), osebje v klavnicah perutnine in
kuncev), pod pogojem, da ta oseba lahko zagotovi zanesljivost podatkov;
-
pridobi na podlagi monitoringov, izvedenih v skladu z veterinarskimi
predpisi.
B. VETERINARSKI PREGLEDI PRED ODDAJO NA TRG, V PROMETU, PRI
TRGOVANJU IN IZVOZU
44. člen
(veterinarski pregledi pri trgovanju in izvozu)
(1) Pošiljke živali, živalskih proizvodov in krme morajo biti
na mestu izvora v RS pred odpremo v drugo državo članico ali državo nečlanico
na predpisan način pregledane in certificirane, če je tako določeno s predpisi
Skupnosti oziroma predpisi namembne države.
(2) S pregledom na mestu izvora se preveri, če pošiljka izpolnjuje
predpisane pogoje za odpremo v namembno državo.
(3) Način in vsebina pregleda sta odvisna od vrste živali, živalskih
proizvodov ali krme in sta določena s predpisi Skupnosti oziroma ju predpiše
minister v skladu s predpisi Skupnosti.
45. člen
(veterinarski pregledi na namembnem kraju v RS)
(1) Kadar je RS pri trgovanju namembna država, se na namembnem
kraju v RS izvajajo nediskriminatorni pregledi pošiljk iz drugih držav članic.
(2) Način pregledov iz prejšnjega odstavka predpiše minister
v skladu s predpisi Skupnosti.
46. člen
(veterinarski pregledi pošiljk zaradi bolezni)
V primeru prejema obvestila o izbruhu obvezno mednarodno prijavljive
bolezni v državi članici Uprava ukrene vse potrebno, da se sumljive pošiljke
izsledijo in izvedejo vsi potrebni ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni.
47. člen
(pregled pošiljk med prevozom zaradi zaščite živali)
(1) Za nadzor prevoza živali generalni direktor Uprave imenuje
posebno mobilno enoto uradnih veterinarjev, ki na zahtevo generalnega
direktorja Uprave opravlja preglede na celotnem ozemlju RS, pri čemer sme tudi
zaustaviti vozilo, ki prevaža živali v komercialne namene.
(2) Podrobnejše pogoje glede načina in postopka zaustavljanja
vozil, usposabljanja članov mobilne enote, glede opreme in označb mobilne enote
ter njihovih vozil predpiše minister v soglasju z ministrom oziroma ministrico,
pristojno za notranje zadeve, in ministrom oziroma ministrico, pristojno za promet.
48. člen
(drugi obvezni pregledi)
(1) Uradni veterinarji, pod njihovim nadzorom in
odgovornostjo pa tudi uradni pregledniki, izvajajo tudi druge preglede živali,
proizvodov in krme, ki so predpisani kot pogoj za dajanje na trg, promet,
trgovanje ali izvoz.
(2) Posamezne preglede živali na gospodarstvih lahko opravljajo
tudi odobreni veterinarji, če so izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) Pregledi ter pogoji iz tega člena so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
C. MEJNE VETERINARSKE POSTAJE IN PREGLEDI PRI VNOSU IN UVOZU
NA TERITORIJ EU
49. člen
(mejna veterinarska postaja)
(1) MVP je lahko cestna, železniška, letalska ali pristaniška
in namenjena za vnos določenih pošiljk po tem zakonu.
(2) O lokaciji in vrsti MVP odloči vlada.
(3) MVP je pod nadzorom direktorja oziroma direktorice (v
nadaljnjem besedilu: direktor) MVP, ki je neposredno odgovoren za izvedbo
veterinarskih pregledov. Na MVP mora biti tudi zadostno število uradnih
veterinarjev in tehničnega osebja. Direktor MVP odgovarja za sprotni vnos
podatkov v vse predpisane baze podatkov.
(4) MVP mora biti locirana na območju carinskega organa, čim
bližje vstopni točki na teritorij EU.
(5) MVP mora izpolnjevati predpisane pogoje glede objektov in
opreme ter biti odobrena in uvrščena na seznam Komisije. Izpolnjevanje pogojev
ugotovi generalni direktor Uprave z odločbo, ki predstavlja podlago za začetek
postopka za uvrstitev MVP na seznam Komisije.
(6) Pogoji iz prejšnjega odstavka so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
50. člen
(oseba, odgovorna za tovor)
(1) Za pošiljke, za katere je obvezen veterinarski pregled po
tem zakonu na MVP, odgovarja oseba, odgovorna za tovor.
(2) Oseba, odgovorna za tovor, mora izvesti vse predpisane postopke
v zvezi z najavo pošiljk, predložitvijo pošiljk v pregled ter plačilom
pristojbin in izvesti morebitne ukrepe, ki jih odredi uradni veterinar.
(3) Natančnejši postopki iz prejšnjega odstavka so določeni s
predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
51. člen
(pregledi na MVP)
(1) Vnos pošiljk iz tega zakona na teritorij EU, razen krme
neživalskega izvora in nekomercialnih vnosov hišnih živali, je možen samo preko
MVP.
(2) Vnos pošiljk iz tega zakona, razen krme neživalskega izvora
ter nekomercialnih vnosov hišnih živali, na teritorij EU brez veterinarskega
pregleda ni dovoljen.
(3) Veterinarski pregled je lahko sestavljen iz
dokumentacijskega, identifikacijskega in fizičnega pregleda, pri čemer je
dokumentacijski pregled obvezen.
(4) Carinski organ lahko sprosti pošiljke, za katere je obvezen
veterinarski pregled, z mejnega prehoda šele po opravljenem veterinarskem
pregledu na MVP na podlagi izdanega SVVD in ko je predloženo dokazilo, da je
oziroma bo plačana predpisana pristojbina.
(5) Nekomercialni vnosi hišnih živali se izvajajo v skladu z
Uredbo 998/2003. Pri teh vnosih se opravi pregled v skladu z Uredbo 998/2003,
ki ga opravi carinski organ.
(6) Natančen obseg in postopek pregleda iz tretjega odstavka
tega člena za posamezne vrste pošiljk ter posebni postopek pri tranzitu so
določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi
Skupnosti ne določajo drugače.
52. člen
(proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in registrirani
oskrbovalci ladij)
(1) Proste cone, prosta skladišča, carinska skladišča in
registrirani oskrbovalci ladij morajo biti odobreni oziroma registrirani in pod
nadzorom Uprave, če je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma če tako
predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti. Odobrijo oziroma registrirajo
se po enakem postopku kot obrati.
(2) Kadar je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma če
tako predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti, morajo biti pošiljke, ki
vstopajo v oziroma izstopajo iz prostih con, prostih skladišč, carinskih
skladišč oziroma s katerimi ravnajo registrirani oskrbovalci ladij, pod
nadzorom Uprave in opravljeni morajo biti predpisani veterinarski pregledi ter izdan
SVVD.
(3) Natančen obseg in postopek pregleda iz prejšnjega odstavka
za posamezne vrste pošiljk sta določena s predpisi Skupnosti oziroma ju določi
minister, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
53. člen
(pregledi krme neživalskega izvora pri uvozu)
(1) Pri pošiljkah krme neživalskega izvora, ki se uvažajo, mora
biti pred sprostitvijo v prost pretok opravljen dokumentacijski pregled, lahko
pa tudi identifikacijski in fizični pregled.
(2) Če se pošiljka vnaša v EU z namenom uvoza preko mejnega
prehoda v RS, opravi dokumentacijski in identifikacijski pregled carinski
organ. O opravljenem pregledu potrdi carinski organ dokument, ki je določen s
predpisi Skupnosti oziroma ga predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti
določeno drugače.
(3) Kadar je RS namembna država, opravljajo fizični pregled
pošiljk zaradi preverjanja varnosti krme neživalskega izvora na ozemlju RS
uradni veterinarji.
D. VZORČENJE
54. člen
(vzorčenje)
(1) Vzorci iz tega zakona morajo biti odvzeti na predpisan način
oziroma po pravilih stroke, če način ni predpisan; z njimi je treba ravnati
tako, da je zagotovljena njihova pravna in analitska veljavnost ter morajo biti
označeni na predpisan način oziroma tako, da je zagotovljena njihova sledljivost.
(2) Vzorec mora biti odvzet v količini, ki omogoča izvedbo najmanj
dvakratnega analitičnega postopka, razen če količine vzorčnega materiala tega
ne dovoljujejo.
(3) Uradne vzorce odvzame uradni veterinar, uradni preglednik
oziroma druga oseba, ki jo za to dejanje pooblasti generalni direktor Uprave.
(4) Uradni vzorec je potrebno pred pričetkom analize razdeliti
na dva uradna podvzorca, od katerih se enega uporabi za analizo, drugega pa na
predpisan način shrani pri uradnem veterinarju, pri stranki pod uradnim
veterinarskim nadzorom ali v imenovanem laboratoriju.
(5) Navedeni predpisani način vzorčenja ne velja za
diagnostiko in monitoringe živalskih kužnih bolezni, če s predpisi EU ni
drugače določeno.
(6) Natančnejše postopke iz tega člena predpiše minister, če
predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
IV. URADNI VETERINARSKI NADZOR
A. TEMELJNA DOLOČBA
55. člen
(splošno)
(1) Uradni veterinarski nadzor pomeni kakršnokoli obliko nadzora,
ki jo Uprava oziroma Skupnost izvaja zaradi preverjanja skladnosti, kot so
spremljanje, posebni nadzor, preverjanje, revizija, inšpekcijski pregledi,
drugi predpisani pregledi po tem zakonu, vzorčenje in analiza.
(2) Uradni veterinarski nadzor se izvaja v skladu z Uredbo 882/2004,
izvajajo pa ga uradni veterinarji, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) Postopek inšpekcijskega pregleda se izvaja v skladu s
predpisi, ki urejajo tovrstne preglede v RS.
B. NADZOR ZOONOZ
56. člen
(zoonoze)
(1) Zaradi zagotavljanja monitoringa stanja glede zoonoz in
njihovih povzročiteljev Uprava v skladu s predpisi Skupnosti oziroma glede na
epidemiološko situacijo sprejeme načrte monitoringov zoonoz in njihovih
povzročiteljev.
(2) Če načrt iz prejšnjega odstavka vsebuje poleg spremljanja
tudi ukrepe za obvladovanje zoonoze, te ukrepe predpiše minister.
(3) Uprava in organi, določeni s predpisi o nalezljivih boleznih
in zdravstvenem nadzoru, pripravijo skupni letni program monitoringov za
izvajanje načrtov iz prvega odstavka tega člena, v skladu s predpisi Skupnosti,
ki ga pred koncem koledarskega leta za naslednje leto sprejmeta minister in minister
oziroma ministrica, pristojna za zdravje. Iz programa morajo biti razvidni:
1.
namen programa;
2.
trajanje programa;
3.
geografsko območje ali regija, ki jo pokriva;
4.
zoonoze oziroma njihovi povzročitelji, ki jih vključuje;
5.
vrsta vzorcev in drugi zahtevani podatki;
6.
minimalni načrt vzorčenja;
7.
vrsta laboratorijskih metod;
8.
naloge pristojnih organov;
9.
finančna sredstva, ki jih je treba dodeliti;
10.
ocena stroškov programa in kako bodo pokriti;
11.
način in čas poročanja rezultatov;
12.
spremljanje odpornosti na protimikrobna zdravila.
(4) Če nosilci živilske dejavnosti pri izvajanju lastnih kontrol
oziroma pri vključitvi v izvajanje načrta monitoringa ugotovijo prisotnost
povzročiteljev zoonoz, morajo v primerih, določenih z načrtom, o tem poročati Upravi,
hraniti rezultate in ohraniti določene izolate. Poročanje, roke in hrambo
podrobneje predpiše minister.
(5) Organ, pristojen za sodelovanje s Komisijo, je Uprava.
(6) Poleg načrtov iz prvega odstavka tega člena se lahko v
skladu s predpisi Skupnosti sprejmejo usklajeni programi monitoringa za celotno
Skupnost.
(7) Uprava in ministrstvo, pristojno za zdravje, morata v primeru
izbruha alimentarne infekcije opraviti skupno epidemiološko preiskavo.
Podrobnejša vsebina in postopek izvedbe sta določena s predpisi Skupnosti
oziroma ju predpišeta minister ter minister oziroma ministrica, pristojna za
zdravje, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
(8) Natančnejša vsebina skupnega programa monitoringov iz
tretjega odstavka tega člena ter lista zoonoz in povzročiteljev so določeni s
predpisi Skupnosti oziroma jo predpišeta minister ter minister oziroma
ministrica, pristojna za zdravje, če predpisi Skupnosti ne določajo drugače.
C. NADZOR PREPOVEDANIH IN NEDOVOLJENIH SUBSTANC TER REZIDUOV
57. člen
(prepovedane in nedovoljene substance ter rezidua)
(1) V RS se sistematično izvaja monitoring prepovedanih in
nedovoljenih substanc ter reziduov, da se odkrije uporaba prepovedanih
substanc, nedovoljena uporaba substanc in navzočnost reziduov v živih živalih,
njihovih iztrebkih, telesnih tekočinah in tkivih, v živalskih proizvodih, krmi
in vodi za napajanje živali.
(2) Za izvajanje monitoringa iz prejšnjega odstavka Uprava
pripravi letni načrt, ki ga pošlje v odobritev Komisiji.
(3) Izvedba načrta monitoringa iz tega člena se financira skladno
s predpisi Skupnosti.
(4) Natančnejša vsebina načrta, način vzorčenja in vrste uradnih
vzorcev so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu
s predpisi Skupnosti.
58. člen
(dodatni pregledi)
(1) Poleg načrtovanih pregledov iz prejšnjega člena lahko uradni
veterinarji izvedejo tudi dodatne naključne uradne preglede:
1.
glede sledljivosti prepovedanih in nedovoljenih substanc, vključno s
sledljivostjo v njihovi proizvodnji;
2.
na katerikoli stopnji v proizvodni in distribucijski verigi krme;
3.
v celotni proizvodni verigi živali in živalskih proizvodov.
(2) S pregledi iz prejšnjega odstavka se odkriva tudi posedovanje
prepovedanih substanc.
(3) Pregledi iz tega člena se opravljajo brez predhodnega obvestila.
D. LABORATORIJI URADNEGA VETERINARSKEGA NADZORA
59. člen
(odobreni in imenovani laboratoriji)
(1) Zagotovljeni morajo biti laboratoriji za izvajanje vseh analiz
za potrebe uradnega veterinarskega nadzora, predpisanega z veterinarsko
zakonodajo.
(2) Laboratorijske analize za izvajanje uradnega
veterinarskega nadzora po tem zakonu izvajajo le imenovani laboratoriji.
(3) Imenovani laboratoriji so odobreni laboratoriji, ki za izvajanje
posameznih laboratorijskih analiz v okviru uradnega veterinarskega nadzora
pridobijo koncesijo generalnega direktorja Uprave v skladu s predpisi, ki
urejajo veterinarske dejavnosti. Koncesija se podeli brez javnega razpisa.
Medsebojna razmerja se uredijo s koncesijsko pogodbo.
(4) Odobreni laboratorij je tisti, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe
882/2004 in morebitne posebne dodatne pogoje za izvajanje posameznih preiskav
in diagnostike glede prostorov, opreme, standardov, postopkov, strokovnjakov
oziroma strokovnjakinj in referenc ter vključitve v interlaboratorijske kontrole.
(5) Izpolnjevanje pogojev iz Uredbe 882/2004 se dokazuje z
akreditacijsko listino, ki jo izda Slovenska akreditacija ali akreditacijska
služba druge države in listino prizna Slovenska akreditacija. Izpolnjevanje
morebitnih dodatnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati odobreni laboratoriji v
RS, ugotavlja generalni direktor Uprave z odločbo v upravnem postopku na podlagi
vloge imetnika laboratorija.
(6) Posebni dodatni pogoji iz četrtega odstavka tega člena so
določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi
Skupnosti ne določajo drugače.
59.a člen
(prenehanje koncesije)
(1) Koncesija imenovanemu laboratoriju iz tretjega odstavka
prejšnjega člena preneha v skladu z določbami zakona, ki ureja veterinarstvo.
(2) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži
izvršitve.
(3) V primeru prenehanja koncesije generalni direktor Uprave
sklene pogodbo z drugim laboratorijem države članice, ki izpolnjuje pogoje iz
Uredbe 882/2004.
60. člen
(nacionalni referenčni laboratoriji)
(1) Generalni direktor Uprave z odločbo v upravnem postopku po
uradni dolžnosti izmed imenovanih laboratorijev določi najmanj en NRL k vsakemu
referenčnemu laboratoriju Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: CRL). V izjemnih
primerih, ko ni mogoče določiti NRL izmed imenovanih laboratorijev v RS, lahko
generalni direktor Uprave za NRL za RS določi NRL druge države članice.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka generalni direktor
Uprave po enakem postopku določi enega ali več NRL tudi v drugih primerih,
kadar je tako določeno s predpisi Skupnosti oziroma predpisom ministra v skladu
s predpisi Skupnosti.
(3) Naloge NRL so predvsem:
-
sodelovanje s CRL na svojem področju dela;
-
usklajevanje dela imenovanih laboratorijev;
-
izvajanje interlaboratorijske kontrole;
-
izvajanje analiz po referenčnih metodah, ki jih določi CRL, Komisija
oziroma Uprava;
-
oskrbovanje imenovanih laboratorijev z referenčnimi materiali;
-
posredovanje potrebnih informacij imenovanim laboratorijem;
-
zagotavljanje znanstvene in strokovne podpore Upravi;
-
zagotavljanje usposabljanja osebja imenovanih laboratorijev.
(4) Medsebojna razmerja med NRL in Upravo se uredijo s
pogodbo.
(5) Uprava o imenovanju NRL obvesti Komisijo, kadar je tako
določeno s predpisi Skupnosti oziroma predpisom ministra v skladu s predpisi
Skupnosti.
(6) Laboratorij izgubi status NRL, če:
-
mu je koncesija prenehala,
-
krši obveznosti iz tretjega odstavka tega člena ali
-
huje krši pogodbo iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži
izvršitve.
V. UKREPI URADNEGA VETERINARSKEGA NADZORA
A. UKREPI V PROMETU IN PRI TRGOVANJU Z ŽIVALMI TER ŽIVALSKIMI
PROIZVODI
61. člen
(izjemni ukrepi Uprave)
(1) V primeru, da Komisija oziroma pristojni odbor EU za
prehransko verigo in zdravje živali sprejme odločitev o takojšnji uvedbi
omejitve premikov oziroma odločitve o drugih ukrepih na teritoriju EU,
generalni direktor Uprave sprejme nujne začasne zaščitne ukrepe za zaščito
zdravja živali in ljudi, s katerimi povzame odločitev Komisije oziroma
pristojnega odbora EU in ki veljajo do objave te odločitve v Uradnem listu EU. Uprava
mora o sprejetih zaščitnih ukrepih takoj seznaniti javnost preko medijev.
(2) Uprava lahko zaradi utemeljenih razlogov v zvezi z zdravjem
ljudi ali živali do uvedbe ukrepov Komisije samostojno sprejme začasne zaščitne
ukrepe glede gospodarstev, centrov ali obratov oziroma v primeru določene
živalske bolezni glede varovanih območij, ki jih določajo predpisi EU. Uprava
mora o uvedenih ukrepih nemudoma obvestiti Evropsko komisijo in druge države članice
EU.
62. člen
(ukrepi ob neustreznih pošiljkah iz drugih držav članic)
(1) Če uradni veterinar med pregledom pošiljke živali oziroma
živalskih proizvodov, ki niso namenjeni prehrani ljudi, na namembnem mestu ali
med prevozom ugotovi:
1.
prisotnost povzročiteljev obvezno mednarodno prijavljivih bolezni,
povzročiteljev zoonoz ali bolezni, ki bi lahko predstavljale resno tveganje za
zdravje ljudi ali živali, ali da prihajajo živalski proizvodi z območja,
okuženega z določeno živalsko boleznijo, mora za živali ali proizvode nemudoma odrediti
enega od naslednjih ukrepov:
-
karanteno v najbližjem karantenskem centru,
-
usmrtitev in neškodljivo odstranitev živali,
-
neškodljivo odstranitev proizvodov;
2.
neskladnost živali ali proizvodov oziroma da pošiljka ne izpolnjuje
dodatnih jamstev, ki jih je pridobila RS, in če ni ogroženo zdravje ljudi in
živali, odredi po posvetovanju s prejemnikom živali oziroma proizvodov ali
njegovim zastopnikom oziroma zastopnico (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) enega
od naslednjih ukrepov:
-
v primeru prisotnosti reziduov zadržanje živali oziroma proizvodov pod
uradnim veterinarskim nadzorom, dokler se ne ugotovi, če pošiljka izpolnjuje
predpisane pogoje glede reziduov; če se ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje
pogojev glede reziduov, odredi predpisane ukrepe iz tretjega odstavka 73. člena
tega zakona,
-
zakol ali usmrtitev živali,
-
neškodljivo odstranitev proizvodov,
-
vrnitev živali, proizvodov ali celotne pošiljke po odobritvi pristojnega
organa države izvora pošiljke ter po obvestilu pristojnega organa države
članice, preko katere se izvede prevoz takšne pošiljke.
(2) Če se pri pregledu živil na mestu razkladanja izkaže, da
ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določajo predpisi Skupnosti oziroma v
posameznih primerih nacionalne zakonodaje, se lahko glede na stopnjo tveganja
za zdravje ljudi in živali, pošiljatelju oziroma pošiljateljici (v nadaljnjem
besedilu: pošiljatelj) ali njegovemu zastopniku omogoči izbira enega od naslednjih
ukrepov:
1.
neškodljiva odstranitev;
2.
uporaba za druge dovoljene namene;
3.
vrnitev pošiljke na mesto izvora, če to dovoli uradni veterinar.
(3) Če se pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti nanašajo samo
na spremljajočo dokumentacijo, ima pošiljatelj oziroma njegov zastopnik
možnost, da v roku 8 dni odpravi ugotovljene pomanjkljivosti oziroma
nepravilnosti, sicer se s pošiljko ravna v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Stroške ukrepov iz prvega in drugega odstavka tega člena
krije pošiljatelj, njegov zastopnik ali oseba, odgovorna za pošiljko.
(5) Uprava o ukrepih iz 1. točke prvega odstavka tega člena
nemudoma pisno obvesti pristojne veterinarske organe drugih držav članic EU in
Komisijo. V obvestilu navede ugotovitve pregledov, odločitve in razloge za
takšne odločitve.
(6) Natančnejši pogoji za izvajanje ukrepov iz tega člena so
določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi
Skupnosti.
63. člen
(neustrezne pošiljke iz drugih držav članic)
(1) Če Uprava ugotovi, da je RS prejemnica pošiljke iz prvega
odstavka prejšnjega člena, mora o tem nemudoma obvestiti pristojni organ v
državi članici, iz katere izvira pošiljka. Uprava skupaj z zadevno državo
članico prouči ukrepe, ki jih je ta izvedla, možnosti za odpravo nepravilnosti
in na mestu izvora po potrebi opravi skupno veterinarsko preiskavo.
(2) Če Uprava ugotovi, da izvedeni ukrepi niso bili
zadovoljivi oziroma se nepravilnosti iz prejšnjega odstavka ponavljajo, o tem
obvesti Komisijo in pristojne veterinarske organe drugih držav članic.
(3) Uprava lahko glede države članice, kjer so se
nepravilnosti zgodile, od Komisije zahteva, da:
1.
v državo članico pošlje inšpekcijo EU;
2.
v državo članico pošlje uradnega veterinarja, ki ustreza vsem vpletenim
stranem, da opravi pregled dejanskega stanja na kraju samem;
3.
od pristojnega organa države članice zahteva, da izvaja pogostejše
preglede živali, gospodarstev, zbirnih centrov, zbirališč, obratov, sejmov ali
celotnega dela države.
(4) Uprava lahko, ne glede na načelo nediskriminatornosti, izvaja
pogostejše preglede živali ali živalskih proizvodov, ki prihajajo iz zadevne
države članice, do dokončne ugotovitve vzrokov nepravilnosti.
(5) Stroški vračanja pošiljke, reje ali osamitve živali
oziroma zakola, usmrtitve, skladiščenja in neškodljivega odstranjevanja bremenijo
pošiljatelja ali njegovega zastopnika.
(6) Natančnejši pogoji za izvajanje ukrepov iz tega člena so
določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi
Skupnosti.
64. člen
(neustrezne pošiljke iz RS)
(1) Če pristojni organ druge države članice obvesti Upravo,
da je na namembno mesto njihove države prispela pošiljka, pri kateri se
ugotovijo napravilnosti iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, Uprava
nemudoma izvede preiskavo na mestu izvora pošiljke in o ugotovitvah ter
odločitvah takoj obvesti pristojni organ te države. Če tamkajšnji pristojni
organ meni, da Uprava ni izvedla vseh potrebnih ukrepov, se lahko na mestu
izvora opravi skupna veterinarska preiskava.
(2) Na podlagi ugotovitev namembne države članice oziroma na
zahtevo Komisije mora Uprava poostriti preglede živali oziroma živalskih
proizvodov, ki izvirajo iz gospodarstva, centra, sejma, obrata ali dela države,
če za to obstajajo razlogi zaradi zaščite zdravja ljudi ali živali, in prepove
ali omeji certificiranje živali oziroma živalskih proizvodov.
(3) Stroški vračanja pošiljke, reje ali osamitve živali
oziroma zakola, usmrtitve, skladiščenja in neškodljivega odstranjevanja bremenijo
pošiljatelja ali njegovega zastopnika.
(4) Če Komisija izvede katerega izmed ukrepov iz tretjega odstavka
63. člena tega zakona na zahtevo pristojnega organa druge države članice
oziroma na lastno pobudo, ukrepi pa se izvajajo v RS, mora vse stroške, ki
nastanejo v zvezi z izvajanjem ukrepov, plačati imetnik živali, zbirališče, zbirni
center, sejem ali obrat, zaradi katerega se ukrepi izvajajo.
(5) Natančnejši pogoji za izvajanje ukrepov iz tega člena so
določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi
Skupnosti.
B. RAVNANJE PRI VNOSU ŽIVALI TER ŽIVALSKIH IN DRUGIH
PROIZVODOV, KI SO POD VETERINARSKIM NADZOROM
65. člen
(zavrnitev vnosa pošiljk)
(1) Uradni veterinar na MVP ne dovoli vnosa pošiljke živali,
živalskih proizvodov oziroma drugih proizvodov, ki so v skladu s predpisi
Skupnosti pod veterinarskim nadzorom, na teritorij EU, če se pri veterinarskem
pregledu ugotovi, da:
1.
gre za pošiljke, ki prihajajo iz države, iz katere sicer uvoz tovrstnih
pošiljk ni dovoljen. Določbe te točke ne veljajo za kopitarje, za katere so
pogoji vnosa določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v
skladu s predpisi Skupnosti;
2.
država izvoznica oziroma država izvora ne izpolnjuje zahtev, ki jih
določa veterinarska zakonodaja;
3.
pošiljke ne spremljajo predpisani dokumenti ali pa ti niso pravilno
izpolnjeni;
4.
živali oziroma živalski proizvodi niso predpisano označeni;
5.
uvozne pošiljke niso skladne z uvoznimi pogoji;
6.
so živali bolne oziroma obstaja sum, da so bolne ali okužene z
boleznijo, oziroma obstaja drug razlog, ki ga določa veterinarska zakonodaja
ali nacionalni predpisi namembne države članice v primeru živali, ki niso
harmonizirane;
7.
živali niso v primernem stanju za nadaljevanje prevoza.
(2) Če uradni veterinar zavrne vnos pošiljke, to označi na
SVVD, ki je odločba, izdana v skrajšanem postopku, in izbere ukrep za ravnanje
z zavrnjeno pošiljko.
(3) Natančnejši pogoji iz prvega odstavka tega člena so
določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi
Skupnosti ne določajo drugače.
66. člen
(ravnanje uradnega veterinarja na MVP pri zavrnitvi vnosa pošiljke
živali)
(1) V primeru zavrnitve pošiljke živali uradni veterinar na
SVVD izbere, po posvetovanju z osebo, odgovorno za tovor, enega od naslednjih
ukrepov:
1.
da se živali vhlevijo, krmijo, napojijo in po potrebi zdravijo;
2.
da se živali dajo v karanteno ali se jih izolira na MVP;
3.
da se živali najkasneje v roku osmih dni vrne v državo, kjer je bilo
izdano spričevalo, če zdravstveno stanje in pogoji glede zaščite živali to
dopuščajo.
(2) V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka mora uradni
veterinar na MVP izvesti naslednje ukrepe:
1.
preko razpoložljivih podatkovnih baz obvesti vse MVP Skupnosti o
zavrnitvi pošiljke;
2.
na vsaki strani spričevala, ki spremlja zavrnjeno pošiljko, označi
zavrnitev z žigom.
(3) Če vrnitev iz 3. točke prvega odstavka tega člena ni
mogoča, zlasti iz razlogov zaščite živali, uradni veterinar na MVP:
1.
na podlagi opravljenega ante mortem pregleda lahko dovoli zakol živali;
2.
mora, če ni druge možnosti, odrediti humano usmrtitev živali in njihovo
neškodljivo odstranitev.
(4) Podrobnejši postopek, način označitve in oblika žiga iz
tega člena so določeni s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister v
skladu s predpisi Skupnosti.
67. člen
(ravnanje uradnega veterinarja na MVP pri zavrnitvi vnosa pošiljke
proizvodov pod veterinarskim nadzorom)
(1) V primeru zavrnitve pošiljke proizvodov pod veterinarskim
nadzorom uradni veterinar na SVVD izbere, po posvetovanju z osebo, odgovorno za
tovor, enega izmed naslednjih ukrepov:
1.
da se pošiljka vrne oziroma odpošlje izven teritorija EU;
2.
da se pošiljka odstrani v skladu z Uredbo 1774/2002 v najbližjem
predelovalnem obratu.
(2) Uradni veterinar na MVP mora podatke o zavrnjenih pošiljkah
proizvodov pod veterinarskim nadzorom iz tega člena vpisati v podatkovne baze,
s katerimi se zagotavlja, da zavrnjena pošiljka ne more biti vnesena na
teritorij EU na drugi MVP.
(3) Podrobnejši postopek iz tega člena je določen s predpisi
Skupnosti oziroma ga predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
68. člen
(ravnanje s pošiljkami proizvodov pod veterinarskim nadzorom,
ki ne izpolnjujejo uvoznih pogojev)
(1) Če uradni veterinar pri pregledu pošiljke proizvodov pod
veterinarskim nadzorom ugotovi, da ne izpolnjuje uvoznih pogojev, po posvetu z
osebo, odgovorno za tovor, odloči, da se pošiljka:
1.
odpošlje izven teritorija EU najpozneje v 60 dneh oziroma takoj, če je
ogroženo zdravje ljudi ali živali ali
2.
uniči v najbližjem objektu za neškodljivo odstranjevanje ŽSP.
(2) Pošiljka se brezpogojno uniči, če se pošiljka ne odpošlje
v roku iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(3) Do odločitve o usodi pošiljke mora biti pošiljka
skladiščena pod nadzorom uradnega veterinarja na stroške osebe, odgovorne za
tovor.
(4) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo
za pošiljke, za katere je uradni veterinar na MVP odobril vnos z namenom
vnaprej najavljene uporabe oziroma odstranitve v skladu z Uredbo 1774/2002, pod
pogojem, da ni ogroženo zdravje ljudi oziroma živali.
(5) Podrobnejši pogoji so določeni s predpisi Skupnosti oziroma
jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
69. člen
(vnesene pošiljke, pri katerih ni bil opravljen veterinarski
pregled)
(1) Pošiljke, ki so vnesene na ozemlje RS, ne da bi bil opravljen
veterinarski pregled v skladu z določbami 51. člena tega zakona, se zasežejo in
uradni veterinar odloči, ali se uničijo ali na novo odpošljejo v skladu s 1. in
2. točko prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Podrobnejši postopek iz tega člena je določen s predpisi Skupnosti
oziroma ga predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
70. člen
(stroški)
(1) Stroške, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov iz 65. do 69.
člena tega zakona, krije oseba, odgovorna za tovor, in niso zajeti v plačilu
predpisane pristojbine ter jih RS ne povrne.
(2) Stroške, ki nastanejo pri izvajanju ukrepov iz 1. točke prvega
odstavka 68. člena tega zakona pri tranzitu, krije pošiljatelj, naslovnik
oziroma naslovnica ali njun predstavnik oziroma predstavnica v RS in jih RS ne
povrne.
C. UKREPI PRI OZNAČEVANJU ŽIVALI
71. člen
(ukrepi uradnega veterinarja pri označevanju živali)
(1) Če uradni veterinar ugotovi nepravilnosti pri označevanju
govedi na gospodarstvu, odredi poleg ukrepov, določenih v drugih predpisih,
ukrepe, predpisane z Uredbo (ES) Komisije 494/98 z dne 27. februarja 1998 o
določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) 820/97 glede
izvajanja minimalnih administrativnih ukrepov v okviru sistema identifikacije in
registracije goved (UL L št. 60 z dne 28. februarja 1998, str. 78, z vsemi
spremembami).
(2) Če uradni veterinar ugotovi nepravilnosti pri označevanju
drugih vrst živali, mora odrediti ukrepe, ki so določeni s predpisi Skupnosti
oziroma jih predpiše minister v skladu s predpisi Skupnosti.
D. UKREPI PRI UGOTOVITVI PREPOVEDANIH SUBSTANC, NEDOVOLJENE
UPORABE DOLOČENIH SUBSTANC IN PRESEŽENIH MRL
72. člen
(postopek po laboratorijski potrditvi)
(1) Kadar se na podlagi tretjega odstavka 37. člena tega zakona
posumi na uporabo prepovedanih substanc ali nedovoljeno uporabo, mora uradni
veterinar zahtevati od imetnika živali in veterinarja, ki skrbi za posestvo, da
mu izročita vso dokumentacijo, na podlagi katere bi bilo mogoče dokazati ali ovreči
sum.
(2) Poleg tega mora uradni veterinar izvesti enega ali več
naslednjih ukrepov:
1.
takoj pridobiti vse podatke, potrebne za identifikacijo živali oziroma
živalskih proizvodov in izvornega gospodarstva;
2.
uradno pridržati živali oziroma živalske proizvode, ki so predmet
preiskave, in poskrbeti za uradno označitev oziroma identifikacijo;
3.
opraviti pregled živali na izvornem gospodarstvu; pregledi lahko
vključujejo tudi uradno vzorčenje;
4.
opraviti preglede gospodarstev, vključno z vsemi gospodarstvi, povezanimi
z rejo teh živali (sledljivost), ter gospodarstev in nosilcev dejavnosti, ki so
kakorkoli medsebojno povezani, vključno z odvzemom uradnih vzorcev pitne vode in
krme ter vode akvakultur;
5.
dokler niso na razpolago rezultati preiskav, zagotoviti, da živali
oziroma živalski proizvodi ne zapustijo gospodarstva;
6.
opraviti preglede pri pravnih oziroma fizičnih osebah, ki opravljajo
dejavnost proizvodnje oziroma prometa zdravil glede z uporabo povezane
sledljivosti;
7.
opraviti katerekoli druge preglede, da se pojasni izvor prepovedanih ali
nedovoljenih substanc oziroma poreklo živali;
8.
primarne proizvode, namenjene prehrani ljudi, in živila, v katerih je
izkazana prisotnost reziduov oceniti kot neustrezna za prehrano ljudi;
9.
pripraviti podrobno poročilo o preiskavi in rezultatih.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko izvede uradni veterinar
v sodelovanju z organi pregona.
73. člen
(ukrepi)
(1) Kadar je na podlagi izvedenih ukrepov iz prejšnjega člena
ugotovljena uporaba prepovedanih substanc ali nedovoljena uporaba substanc, se
na stroške imetnika živali oziroma živalskih proizvodov izvedejo še naslednji
ukrepi:
1.
odvzamejo se uradni vzorci kot statistično reprezentativni vzorec;
2.
kadar je izkazana prisotnost prepovedanih oziroma nedovoljenih substanc
v uradnih vzorcih iz prejšnje točke, se na podlagi odločitve imetnika živali
izvede vzorčenje vseh živali na gospodarstvu, ki so lahko sumljive, v
nasprotnem primeru se izvede usmrtitev sumljivih živali. Primarni proizvodi od
sumljivih živali se ocenijo kot neustrezni za prehrano ljudi, hkrati pa se
odredi predpisano odstranjevanje nastalih ŽSP;
3.
usmrtitev živali, pri katerih je izkazana prisotnost prepovedanih
oziroma nedovoljenih substanc ter sumljivih živali iz prejšnje točke, za katere
se imetnik ni odločil za njihovo vzorčenje. Primarni proizvodi od usmrčenih
živali se ocenijo kot neustrezni za prehrano ljudi, hkrati pa se odredi
predpisano odstranjevanje nastalih ŽSP;
4.
najmanj za obdobje 12 mesecev se na gospodarstvu oziroma gospodarstvih,
ki pripadajo istemu imetniku, opravljajo poostreni pregledi.
(2) Kadar se kršitelju dokaže posedovanje, posredovanje ali
uporaba prepovedanih substanc, se za obdobje 12 mesecev od vročitve odločbe
zadrži izvrševanje pravic iz odobritve, registracije, koncesije, dovoljenja,
verifikacija oziroma licence, podeljenih v skladu s tem zakonom in predpisi, ki
urejajo veterinarske dejavnosti. V tem času se izvaja poostreni uradni
veterinarski nadzor. V primeru ugotovljene ponovne kršitve se odločbe o
odobritvi, registraciji, podelitvi koncesije, dovoljenju, verifikaciji oziroma
podelitvi licence razveljavijo.
(3) V primeru preseženih MRL mora uradni veterinar:
1.
prepovedati zakol živali za obdobje, dokler količina reziduov presega
dovoljene količine oziroma dokler se ne izteče karenčna doba, ali živila
oceniti kot neustrezna za prehrano ljudi in odrediti predpisano odstranjevanje;
2.
v primeru ponovne kršitve vsaj šest mesecev opravljati poostrene
preglede živali ali živil z zadevnega gospodarstva ali obrata in do pridobitve
analiz vzorcev živila uradno pridržati.
VI. FINANCIRANJE VETERINARSKIH PREGLEDOV IN URADNEGA
VETERINARSKEGA NADZORA
74. člen
(pristojbine)
(1) Za financiranje stroškov veterinarskih pregledov, certificiranja
in uradnega veterinarskega nadzora iz 41., 44., 48., 51. in 52. člena tega
zakona ter za izvajanje monitoringov se zaračunavajo in zbirajo EU pristojbine,
za katere je tako določeno s predpisi Skupnosti.
(2) Poleg pristojbin iz prejšnjega odstavka se zaračunavajo tudi
nacionalne pristojbine v skladu z načeli Skupnosti, ki so sprejeta za EU
pristojbine.
(3) Uprava opravlja nadzor nad plačili zavezancev oziroma zavezank
(v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za plačilo pristojbin po tem zakonu ter nad
zaračunavanjem in odvajanjem pristojbin v primerih, ko teh dejanj ne izvaja
neposredno Uprava.
(4) Glede vseh vprašanj pobiranja in izterjave pristojbin, ki
niso urejene s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(5) Sredstva, zbrana po tem zakonu, so prihodek proračuna RS.
(6) Natančnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
75. člen
(višina pristojbin)
(1) Za določanje višine EU pristojbin se uporabljajo načela iz
Uredbe 882/2004.
(2) Višino EU pristojbin določi minister, če ta ni določena s
predpisi Skupnosti.
(3) Višino nacionalnih pristojbin določi minister v skladu z
načeli iz Uredbe 882/2004.
VII. PRISTOJNOSTI
A. MINISTER
76. člen
(pristojnosti ministra)
Minister izdaja podzakonske predpise, predvidene v določbah
tega zakona, ter druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona
in predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na vsebino tega zakona.
B. VETERINARSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE
77. člen
(pristojni organ)
(1) Pristojni organ za izvajanje pregledov, uradnega
veterinarskega nadzora in izvrševanja pooblastil po tem zakonu je Uprava, če ta
zakon ne določa drugače.
(2) Uprava je organ v sestavi ministrstva, pristojnega za
veterinarstvo, ki izvaja upravne naloge po tem zakonu in nadzor nad izvajanjem
veterinarske zakonodaje.
(3) Upravo sestavljajo glavni urad, območni uradi in mejne veterinarske
postaje.
(4) Ne glede na pogoje iz predpisov, ki urejajo organizacijo delovnih
mest v organih državne uprave, imata območni urad Uprave in MVP organizacijsko
obliko urada.
(5) Upravo vodi generalni direktor, ki ima namestnika, pri
čemer mora biti eden od njiju doktor veterinarske medicine.
(6) Območni urad Uprave vodi direktor območnega urada, ki je
uradni veterinar.
(7) MVP vodi direktor MVP, ki je uradni veterinar.
(8) Območni uradi opravljajo upravne in nadzorne naloge. Za
izdajanje odločb na zahtevo strank v skladu s tem zakonom so pristojni
direktorji območnih uradov.
(9) Uprava lahko izvajanje pregledov in posameznih nalog uradnega
veterinarskega nadzora prenese na izvajalca nadzora, vendar pa ne more prenesti
izvajanja ukrepov in sankcioniranja.
77.a člen
(pooblastila generalnega direktorja Uprave)
(1) Za zagotavljanje nujnih ukrepov, ki morajo veljati na
celotnem ali delu ozemlja RS, lahko generalni direktor Uprave s sklepom določi
v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje, obvladovanje in zatiranje
širjenja bolezni živali, oziroma na podlagi posvetovanja s strokovnjaki s
področja bolezni živali in drugih področij, enega ali več nujnih ukrepov, ki se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Nujni ukrepi zaradi varovanja
zdravja živali ter v primeru zoonoz tudi zdravja ljudi, se nanašajo predvsem
na:
1.
obvezno cepljenje živali ali zaščito živali z zdravili;
2.
omejitev ali prepoved vnosa ali uvoza ali tranzita pošiljk čez ozemlje
RS;
3.
prepoved premikov živali;
4.
obveznost veterinarskega spričevala za premike na ozemlju RS, zaradi zaščite
zdravja ljudi in živali;
5.
določitev posebnih pogojev za rejo živali, napajanje ali prehrano
živali;
6.
obvezno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
7.
izvedbo dodatnih diagnostičnih preiskav;
8.
izvedbo dodatnih veterinarskih pregledov živali, gospodarstev ali
pošiljk živali;
9.
izvedbo ocen tveganja glede možnosti pojavljanja, obvladovanja ali
izkoreninjenja bolezni živali ali zoonoz;
10.
vrsto zalog zdravil, vključno s cepivi, ali drugega materiala za
preprečevanje vnosa, pojava ali širjenja bolezni živali oziroma zoonoz.
(2) Do objave v Uradnem listu Republike Slovenije se nujni
ukrepi kot začasni objavijo na spletni strani Uprave in veljajo takoj po objavi
na spletni strani Uprave.
(3) Nujni ukrepi veljajo do preklica, ki se objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.
78. člen
(upravne naloge)
Uprava ima naslednje upravne naloge:
1.
vodenje registra živali in objektov na območnem in nacionalnem nivoju v
skladu s predpisi;
2.
zagotavljane izvajanja in organizacija monitoringa nad rezidui v
živilih;
3.
zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad rezidui v
živalih in živalskih proizvodih;
4.
zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad rezidui v krmi;
5.
zagotavljanje letnih analiz rezultatov monitoringov iz 2., 3. in 4.
točke tega člena, izdelave ocen tveganja za zdravje ljudi in živali ter vplivov
na okolje in priprave letnih poročil;
6.
uvajanje, razvijanje in vzpostavljanje CIS VET;
7.
organizacija in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja
živalskih bolezni in zoonoz;
8.
izdajanje obveznih navodil delavcem oziroma delavkam Uprave, odobrenim
veterinarjem, uradnim preglednikom ter organizacijam s koncesijo po tem zakonu
in zakonu, ki ureja veterinarske dejavnosti;
9.
zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske
službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem stanju;
10.
zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne
zaščite;
11.
zagotavljanje izvajanja nadzora imunosti;
12.
zagotavljanje povezovanja evidenc, baz podatkov in registrov po tem
zakonu v enoten informacijski sistem;
13.
zagotavljanje povezovanja CIS VET v mednarodne informacijske sisteme na
področju veterinarstva;
14.
spremljanje gibanja določenih živalskih bolezni v RS in v tujini in
obveščanje vseh zainteresiranih v RS in tujini;
15.
sprejemanje programov, usklajevanje dela in določanje ukrepov za
izvajanje programov obvladovanja in preprečevanja širjenja določenih živalskih
bolezni in epidemij;
16.
spremljanje in proučevanje epizootioloških razmer in ukrepanje v skladu
z obveznostmi, sprejetimi v okviru Mednarodne organizacije za zdravje živali in
Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje živali ter v skladu s programom
zdravstvenega varstva živali RS skupaj z veterinarskimi organizacijami in Nacionalnim
veterinarskim inštitutom Veterinarske fakultete;
17.
vodenje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov, izdajanje
mesečnih poročil o gibanju določenih živalskih bolezni v RS, poročanje
Mednarodni organizaciji za zdravje živali na predpisan način in obveščanje vseh
zainteresiranih v RS in tujini o stanju določenih bolezni in sprejetih ukrepih;
18.
ob pojavu epizootije in v drugih izrednih razmerah možnost nalaganja
veterinarskim delavcem in veterinarskim organizacijam posebnih strokovnih in
drugih nalog;
19.
skrb za izvajanje predpisov o veterinarstvu in zagotavljanje izobraževanja
na tem področju;
20.
upravni nadzor nad izvajanjem veterinarske zakonodaje, v delu, ki se
nanaša na njeno izvajanje v RS;
21.
vodenje sredstev za zdravstveno varstvo živali;
22.
pripravljanje predpisov s svojega delovnega področja;
23.
imenovanje laboratorijev in določitev nacionalnih referenčnih
laboratorijev po tem zakonu in vodenje registrov laboratorijev;
24.
priprava letnega programa usposabljanja uradnih veterinarjev;
25.
izdajanje soglasja k projektni dokumentaciji za rekonstrukcijo, nadomestno
gradnjo, odstranitev ali za gradnjo novega objekta pod veterinarskim nadzorom v
postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja.
79. člen
(sodelovanje)
(1) VURS pri svojem delu sodeluje:
1.
z drugimi organi, organizacijami ter strokovnjaki;
2.
z organi EU in drugimi mednarodnimi organizacijami;
3.
pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in strokovnega
izpopolnjevanja.
(2) VURS je pristojen za obveščanje pristojnih veterinarskih organov
držav članic, drugih držav in organov EU o zadevah, za katere je predpisano
obveščanje po tem zakonu. Podrobnejši način in postopki so določeni s predpisi
Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti določeno
drugače.
(3) VURS je pristojen za izvajanje asistence v skladu s predpisi,
ki urejajo medsebojno pomoč administrativnih oblasti držav članic in
sodelovanje držav članic s Komisijo, da se zagotovi pravilna uporaba zakonodaje
o veterinarskih in zootehničnih zadevah. Podrobnejši način in postopki so določeni
s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če ni s predpisi Skupnosti
določeno drugače.
80. člen
(naloge)
Uprava mora imetnikom živali in nosilcem dejavnosti
zagotavljati:
1.
veterinarske preglede in certificiranje živali ter živalskih proizvodov;
2.
izdajanje predpisanih dokumentov;
3.
dajanje informacij o pogojih za gradnjo oziroma rekonstrukcijo objektov
za izvajanje dejavnosti, ki so pod veterinarskim nadzorom, na podlagi vloge
investitorja;
4.
registracije in odobritve ter vpise v evidence.
81. člen
(ukrepi in nadzor)
Uprava v javnem interesu zagotavlja:
1.
veterinarski nadzor imetnikov živali in nosilcev dejavnosti glede
zagotavljanja varnosti živalskih proizvodov in krme;
2.
izvajanje ukrepov monitoringa nad rezidua v živalih, proizvodih in krmi;
3.
izvajanje ukrepov in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja
živalskih bolezni in zoonoz;
4.
varstvo prebivalstva pred škodljivimi vplivi, ki izhajajo iz živil, in
preprečevanje in zatiranje zoonoz;
5.
nadzor nad prometom in trgovanjem z zdravili v zvezi s sledljivostjo;
6.
nadzor nad uporabo zdravil;
7.
nadzor izvajanja veterinarskih ukrepov v živinoreji glede zdravja
živali, prometa in skladiščenja živalskega semena, jajčnih celic, zarodkov,
iker, valilnih jajc in čebeljih matic, glede pridobivanja in priprave živalskega
semena, jajčnih celic in zarodkov in zdravstvene ustreznosti živalskega semena,
jajčnih celic in zarodkov;
8.
nadzor izvajanja zaščite živali;
9.
nadzor vnosa pošiljk na teritorij EU.
82. člen
(neprekinjeno opravljanje veterinarskega nadzora)
(1) Kadar veterinarskega nadzora iz strokovnih ali
organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v
izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opraviti predpisane
veterinarske preglede po tem zakonu izven rednega delovnega časa, Uprava
zagotovi dežurstvo ali stalno pripravljenost uradnih veterinarjev.
(2) Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti uradni
veterinar oziroma uradni preglednik prisoten na delovnem mestu, da lahko
opravlja nujne veterinarske preglede in izvede predpisane ukrepe.
(3) Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora
biti uradni veterinar oziroma uradni preglednik tudi izven delovnega časa
dosegljiv zaradi izvajanja nujnih ukrepov po tem zakonu.
(4) Ne glede na predpise, ki urejajo delovna razmerja, lahko
zaposleni na Upravi izjemoma opravijo do 40 ur dela preko polnega delovnega
časa tedensko, če to zahtevajo nastale okoliščine ali zahteve po povečanem
obsegu dela v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.
(5) Dežurstvo in stalna pripravljenost se štejeta v delovni čas.
(6) Med stavko mora Uprava zagotoviti izvedbo nujnih ukrepov
v primeru izbruha določenih bolezni živali in nujnih ukrepov za zaščito živali.
C. URADNI VETERINAR, ODOBRENI VETERINAR IN URADNI PREGLEDNIK
83. člen
(uradni veterinar)
(1) Uradni veterinar je doktor oziroma doktorica veterinarske
medicine (v nadaljnjem besedilu: doktor veterinarske medicine), ki izpolnjuje
pogoje iz 84. člena tega zakona in je zaposlen na Upravi na delovnem mestu
uradnega veterinarja.
(2) Uradnega veterinarja imenuje generalni direktor Uprave.
Ob imenovanju mu podeli tudi službeno izkaznico, s katero se uradni veterinar
izkazuje. Glede oblike in vsebine službene izkaznice se smiselno uporabljajo
določbe predpisa, ki ureja službeno izkaznico inšpektorja oziroma inšpektorice.
(3) V času poskusnega dela se uradnemu veterinarju izda
začasna odločba o imenovanju brez izkaznice.
84. člen
(pogoji za uradnega veterinarja)
(1) Uradni veterinar mora za imenovanje in zaposlitev na
delovnem mestu uradnega veterinarja:
1.
izpolnjevati pogoje po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, in zakonu,
ki ureja prekrške;
2.
imeti pridobljena znanja iz drugega odstavka tega člena;
3.
izpolnjevati tudi druge pogoje iz Uredbe 882/2004;
4.
imeti pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih, kjer je zahtevana
izobrazba doktorja veterinarske medicine, in biti vpisan v register po Zakonu o
veterinarstvu;
5.
uspešno opraviti poskusno delo po tem zakonu.
(2) Uradni veterinar mora imeti poleg znanj iz Uredbe 882/2004
in Uredbe 854/2004 še znanja z naslednjih področij:
1.
informacijske in komunikacijske tehnologije, povezane z zdravstvenim
varstvom in zaščito živali;
2.
certificiranja dokumentov v zvezi z zdravstvenim varstvom in zaščito
živali;
3.
postopkov v primeru pojava bolezni živali.
(3) Znanja iz prejšnjega odstavka lahko doktorji veterinarske
medicine pridobijo:
-
kot del univerzitetnega študija,
-
s podiplomskim usposabljanjem,
-
kot pridobljene strokovne izkušnje po končanem univerzitetnem študiju
veterinarske medicine, če gre za doktorje veterinarske medicine, ki so bili v
katerikoli državi članici po uveljavitvi Uredbe 882/2004 imenovani za uradne
veterinarje.
(4) Doktorji veterinarske medicine, ki v skladu s prejšnjim odstavkom
ne morejo dokumentirano izkazati vseh znanj iz drugega odstavka tega člena,
opravljajo preizkus znanja na Upravi. Natančnejše pogoje iz tega odstavka
predpiše minister.
(5) Uradni veterinar mora v času trimesečnega poskusnega dela
opraviti praktično usposabljanje v trajanju najmanj 200 ur, ko dela pod
nadzorom drugih uradnih veterinarjev.
(6) Uradni veterinar se mora udeleževati vsakoletnih izobraževanj
po programu, ki ga pripravi Uprava.
85. člen
(strokovne naloge in pooblastila uradnih veterinarjev)
(1) Uradni veterinar izvaja strokovne naloge in ima
pooblastila iz tega zakona, poleg tega pa ima položaj, pravice, dolžnosti in
pooblastila po predpisih, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(2) Uradni veterinarji izvajajo certificiranje na zahtevo strank.
(3) Uradni veterinarji ugotavljajo skladnost oziroma kršitve predpisov
po uradni dolžnosti.
(4) Pri izvajanju strokovnih nalog in pooblastil ter uradnega
veterinarskega nadzora ima uradni veterinar naslednje pravice in dolžnosti:
1.
izvajati veterinarske preglede in uradni veterinarski nadzor po tem
zakonu;
2.
izvajati certificiranje;
3.
odrejati predpisane ukrepe v zvezi z boleznimi in zaščito živali;
4.
odrejati predpisane ukrepe v zvezi z živalmi, živalskimi proizvodi, krmo
ter vodo za napajanje živali in zdravili;
5.
odrejati predpisane ukrepe nosilcem živilske dejavnosti in dejavnosti na
področju krme ter drugim subjektom, ki so pod veterinarskim nadzorom;
6.
odvzeti uradne vzorce, potrebne za laboratorijske preiskave in
diagnostiko;
7.
odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti in
prepovedati premike;
8.
uradno pridržati živalske proizvode in krmo, kadar je to potrebno iz
razlogov zaščite zdravja živali ali ljudi;
9.
odvzeti oziroma odrediti uničenje neskladnih živalskih proizvodov in
krme;
10.
uradno prepovedati uporabo, pridržati, odvzeti oziroma odrediti uničenje
zdravil oziroma izdelkov, ki vsebujejo prepovedane substance;
11.
predlagati pristojnemu organu za nadzor nad prometom z zdravili ustrezno
ukrepanje glede zdravil, ki so dana v promet ali v uporabo v nasprotju s
predpisi;
12.
prepovedati rabo oziroma pečatiti poslovne prostore, naprave, priprave
in sredstva pri subjektih pod veterinarskim nadzorom, če niso skladni z
veterinarsko zakonodajo;
13.
nadzorovati zaračunavanje in plačevanje pristojbin;
14.
dovoliti premik pošiljk po opravljenem predpisanem veterinarskem
pregledu;
15.
voditi predpisane evidence.
86. člen
(odobreni veterinarji)
(1) Odobreni veterinar je veterinar veterinarske
organizacije, kot je določena s predpisi, ki urejajo veterinarske dejavnosti in
izpolnjuje pogoje iz Uredbe 854/2004.
(2) Odobreni veterinar lahko opravlja naloge iz tega zakona ter
druge naloge v skladu s predpisi Skupnosti oziroma s predpisi ministra v skladu
s predpisi Skupnosti na podlagi pogodbenega razmerja z Upravo.
(3) Odobrenega veterinarja na podlagi vloge imenuje generalni
direktor Uprave.
(4) Vlogi za imenovanje iz prejšnjega odstavka mora veterinar
priložiti veljavno veterinarsko licenco.
(5) Odobreni veterinarji izvajajo naloge pod nadzorom Uprave
in so za svoje delo odgovorni generalnemu direktorju Uprave.
(6) Naloge, ki jih po imenovanju lahko izvaja odobreni veterinar,
če je to skladno z uredbo iz prvega odstavka tega člena, so:
-
ugotavlja pogoje za izvajanje prevozov,
-
potrjuje spričevala in certifikate, če je za to pooblaščen,
-
izvaja preglede iz 48. člena tega zakona,
-
izvaja preglede v obratih, na kmečkih turizmih, pri klanju za lastno
uporabo, sejmih, razstavah in na drugih javnih zbirališčih,
-
izvaja druge veterinarske ukrepe iz tega zakona, če je za to pooblačen.
87. člen
(uradni pregledniki)
(1) Generalni direktor Uprave lahko po postopku v skladu z
Uredbo 854/2004 za izvajanje strokovno-tehničnih nalog kot pomoč uradnim
veterinarjem pri izvajanju pregledov in nadzora po tem zakonu imenuje uradne
preglednike.
(2) Uradni pregledniki morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni
s predpisi Skupnosti oziroma jih predpiše minister, če predpisi Skupnosti ne
določajo drugače.
D. CENTRALNI INFORMACIJSKI SISTEM UPRAVE
88. člen
(pridobivanje podatkov in vzpostavitev registrov)
(1) Vsi izvajalci veterinarskih dejavnosti in zavezanci po
tem zakonu morajo v elektronski obliki posredovati predpisane podatke v CIS VET
in omogočiti brezplačen dostop do zbirk podatkov.
(2) Vrsto podatkov, obliko in način posredovanja in način financiranja
predpiše minister.
(3) Uprava vzpostavi registre za živali, pri katerih
sledljivost ni zagotovljena do mesta izvora, najpozneje v roku enega leta od
uveljavitve tega zakona.
89. člen
(povezave v mednarodne sisteme)
Uprava zagotavlja povezovanje in vključitev CIS VET v
mednarodne informacijske sisteme na področju veterinarstva.
90. člen
(informacijski sistem)
(1) Uprava oblikuje CIS VET, ki ga sestavljajo naslednji sistemi:
-
registri živali;
-
registri subjektov po tem zakonu (obratov, centrov, organizacij,
gospodarstev, zbirnih centrov, zbirališč, imenovanih in referenčnih laboratorijev,
odobrenih veterinarjev, uradnih preglednikov ipd.);
-
za zbiranje in nadzor veterinarskih pristojbin;
-
za spremljanje, nadzor in poročanje o določenih boleznih živali;
-
za spremljanje, nadzor in poročanje o zoonozah;
-
nadzor reziduov;
-
spremljanje prometa in uporabe zdravil;
-
neposredno spremljanje podatkov proizvodnje in pogojev v obratih;
-
objava in spremljanje veterinarske zakonodaje;
-
laboratorijski izvidi in poročila;
-
druge diagnostike.
(2) Natančne pogoje vodenja, sestave in vsebin sistemov iz
tega člena predpiše minister.
91. člen
(posredovanje podatkov)
Za delovanje ter vzdrževanje CIS VURS pridobiva in uporablja
podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo ministrstva, drugi
državni organi, javni zavodi in agencije ter drugi pooblaščeni organi in se
nanašajo predvsem na:
-
zemljiški kataster;
-
kmetijska gospodarstva;
-
zbirke podatkov s področja zdravil, kemikalij;
-
pojav in širjenje zoonoz pri ljudeh;
-
podatke iz centralnega registra prebivalstva;
-
centralni register živali.
VIII. UPRAVNI POSTOPEK
92. člen
(upravni postopek)
(1) Zoper odločbo uradnega veterinarja je dovoljena pritožba
na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v osmih dneh od dneva vročitve
odločbe.
(2) Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov. Izjemoma sme
organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev
odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa
nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa
zdravje ljudi in živali ni ogroženo.
(3) Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se
odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče
odlagati, ima uradni veterinar pravico brez prisotnosti pravne osebe ali
posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet
nadzora oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v
skrajšanem postopku.
(4) V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali
odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar izdati tudi
ustno odločbo na zapisnik, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
93. člen
(kršitve določb uredb in odločb Skupnosti)
Vlada določi prekrške za kršitve določb uredb in odločb Skupnosti
s področja tega zakona v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
94. člen
(1) Z globo od 20,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev se
za prekršek kaznuje pravna oseba, ki ne upošteva prepovedi iz prvega odstavka
37. člena tega zakona.
(2) Z globo od 10,000.000 do 20,000.000 tolarjev se kaznuje
samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v
nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 800.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 700.000 tolarjev do 900.000 tolarjev se kaznuje
tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz
prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična oseba.
95. člen
(1) Z globo od 500.000 tolarjev do 15,000.000 tolarjev se za
prekršek kaznuje pravna oseba:
1.
ki ni evidentirana, odobrena oziroma registrirana pri Upravi v skladu s
četrtim odstavkom 7. člena tega zakona;
2.
ki ne izvede nekomercialnega premika živali v skladu s predpisanimi
pogoji (prvi odstavek 9. člena);
3.
ki ne izvede prometa z živalmi v skladu s predpisanimi pogoji (drugi
odstavek 9. člena);
4.
če trguje v nasprotju s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona;
5.
ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona;
6.
ki ne zagotovi, da so živali na predpisan način označene in registrirane
(prvi odstavek 12. člena);
7.
ki ne vodi predpisanih evidenc (drugi odstavek 12. člena);
8.
ki ne zagotovi sledljivosti živali pri premikih (drugi odstavek 12.
člena);
9.
ki ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 12. člena tega zakona;
10.
ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 12. člena tega zakona;
11.
ki ne upošteva odrejene karantene za živali (prvi odstavek 21. člena);
12.
ki živalskih proizvodov ne označi na predpisan način (prvi odstavek 22.
člena);
13.
ki ne zagotovi sledljivosti živalskih proizvodov (prvi odstavek 22.
člena);
14.
ki živalskih proizvodov pri oddaji na trg, prometu oziroma pri trgovanju
ne spremlja predpisan dokument (drugi odstavek 22. člena);
15.
ki ne pridobi ali proizvede reprodukcijskega materiala v skladu s prvim
odstavkom 24. člena tega zakona;
16.
če obrat ni odobren (tretji odstavek 24. člena);
17.
ki zbere, opravi prevoz, skladišči, ravna, predela, uporabi, odstrani,
da v promet, trguje, izvozi ali skladišči ŽSP v nasprotju s predpisi, ki jih
sprejme minister v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje na podlagi prvega
odstavka 25. člena tega zakona;
18.
ki ne zagotovi prevoza in zbiranja živalskih trupel do odobrenih vmesnih
ali predelovalnih obratov v skladu z drugim odstavkom 26. člena tega zakona;
19.
ki ne zagotovi stalne pripravljenosti v skladu s petim odstavkom 26.
člena tega zakona;
20.
ki proizvede, predela, opravi prevoz oziroma skladišči krmo v nasprotju
s pogoji, ki jih predpiše minister na podlagi prvega odstavka 28. člena tega
zakona;
21.
ki medicirano krmo proizvede, da na trg, označi ali uporabi v nasprotju
z 29. členom tega zakona;
22.
ki uporabi, predela ali da na trg krmni dodatek v nasprotju s pogoji, ki
jih predpiše minister na podlagi 30. člena tega zakona;
23.
ki ne zagotovi varnosti krme v skladu s prvim odstavkom 33. člena tega
zakona;
24.
ki da v promet krmo, ki ni varna (drugi odstavek 33. člena);
25.
ki ne zagotovi sledljivosti zdravil v skladu s prvim odstavkom 35. člena
tega zakona;
26.
ki ravna v nasprotju z odrejenimi ukrepi iz petega odstavka 37. člena
tega zakona;
27.
ki ne ukrene vsega da bi preprečila škodljive posledice, ki lahko
nastanejo zaradi prisotnosti rezidua v živalih in živilih (prvi odstavek 38.
člena);
28.
ki ne izvede vseh predpisanih postopkov v zvezi z najavo pošiljk,
predložitvijo pošiljk v pregled, plačilom pristojbin in ne izvede morebitnih
ukrepov, ki jih odredi uradni veterinar (drugi odstavek 50. člena);
29.
ki pri ugotovitvi prisotnosti povzročiteljev zoonoz, ne poroča Upravi,
ne hrani rezultatov oziroma ne ohrani izolatov v skladu z četrtim odstavkom 56.
člena tega zakona.
(2) Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 300.000 do 800.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300.000 do 700.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz
2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 20., 21., 22.,
23., 24., 25., 26., 27. ali 28. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi
fizična oseba.
96. člen
(1) Z globo od 400.000 do 10,000.000 tolarjev se za prekršek
kaznuje pravna oseba:
1.
ki ne ravna v skladu z dolžnostjo varovanja živali in ljudi pred
boleznimi in infekcijami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred
posledicami reziduov v živilih živalskega izvora (tretji odstavek 6. člena);
2.
ki ne omogoči opravljanja veterinarskega pregleda in uradnega nadzora,
kakor tudi odvzema potrebnega materiala za preiskave in izvajanje drugih
predpisanih ukrepov, ter pri tem ne nudi tehnične pomoči (četrti odstavek 6.
člena);
3.
ki ne izvede ukrepov, predpisanih z veterinarsko zakonodajo (peti
odstavek 6. člena);
4.
ki ne poskrbi, da gospodarstvo, živali in evidence pregleda veterinar, v
skladu s šestim odstavkom 6. člena tega zakona;
5.
ki ne najavi odpreme oziroma prispetja pošiljke v skladu s sedmim
odstavkom 6. člena tega zakona;
6.
ki ne ravna v skladu z osmim odstavkom 6. člena tega zakona;
7.
ki ne vodi predpisanih evidenc (deveti odstavek 6. člena);
8.
ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena tega zakona;
9.
ki izvede prevoz bolnih in poškodovanih živali oziroma živali ki se
odpremljajo v klavnico iz gospodarstev z nepreverjenimi ali sumljivimi
epizootiološkimi razmerami, v klavnico v nasprotju s 13. členom tega zakona;
10.
ki gojitve hišnih živali, hotela za živali oziroma zavetišča za
zapuščene živali nima pod veterinarskim nadzorom oziroma nima registriranega
pri območnem uradu Uprave (prvi odstavek 14. člena);
11.
ki v primeru pojava bolezni ali znakov, na podlagi katerih se sumi, da je
žival zbolela ali poginila za boleznijo, ne ravna v skladu s 17. členom tega
zakona;
12.
če proizvede, predela oziroma distribuira živila v nasprotju s pogoji,
ki jih predpiše minister (prvi in drugi odstavek 23. člena);
13.
ki ne prijavi na predpisan način pogina živali oziroma trupla živali
VHS, oziroma če pred oddajo trupla živali z njim ne ravna na predpisan način
(prvi odstavek 26. člena);
14.
ki živalsko truplo zakoplje ali zažge v nasprotju s 27. členom tega
zakona;
15.
ki krme, preden jo odda na trg, ne označi na predpisan način (drugi
odstavek 28. člena);
16.
ki označi krmo kot krmo za posebne prehranske namene v nasprotju s
tretjim odstavkom 31. člena tega zakona;
17.
ki proizvod, ki je neposredni ali posredni vir beljakovin v prehrani
živali, proizvede ali uporabi v nasprotju s prvim odstavkom 32. člena tega
zakona;
18.
ki trguje, da v promet ali uporabi na ozemlju RS zdravila, ki niso na
predpisan način označena oziroma nimajo veljavnega dovoljenja za promet, kot je
določeno v 34. členu tega zakona;
19.
ki predpiše zdravila v nasprotju z drugim odstavkom 36. člena tega
zakona;
20.
ki izda zdravila v nasprotju s tretjim odstavkom 36. člena tega zakona;
21.
ki ne vodi evidenc iz petega odstavka 36. člena tega zakona;
22.
ki prevzame živali oziroma živalske proizvode v nasprotju s četrtim odstavkom
38. člena tega zakona;
23.
ki ravna v nasprotju s petim odstavkom 38. člena tega zakona;
24.
ki kot posrednik ne zagotovi izpolnjevanja pogojev iz šestega odstavka
38. člena tega zakona;
25.
ki v zvezi s prevozom živali ali prometno nesrečo živali ravna v nasprotju
s 40. členom tega zakona;
26.
ki na zahtevo uradnega veterinarja ne ravna v skladu s prvim odstavkom
72. člena tega zakona.
(2) Z globo od 200.000 do 8,000.000 tolarjev se kaznuje samostojni
podjetnik posameznik, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100.000 do 600.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi
odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz
prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek iz
1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 17., 18., 21.,
22., 24., 25. ali 26. točke prvega odstavka tega člena kaznuje tudi fizična
oseba.
(6) Z globo od 10.000 do 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje
fizična oseba:
-
imetnik živali, ki ne upošteva pisnega navodila veterinarja (prvi
odstavek 17. člena);
-
ki ne ravna v skladu s prvim odstavkom 18. člena;
-
ki da zdravila v nasprotju s četrtim odstavkom 36. člena tega zakona.
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti –
ZVMS (Uradni list RS, št. 93/05)
vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
97. člen
(predpisi)
(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem zakonu je eno
leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Predpisi, ki veljajo na podlagi Zakona o veterinarstvu (Uradni
list RS, št. 33/01, 110/02-ZGO-1, 45/04-ZdZPKG in 62/04-odločba US), veljajo do
uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, če ta zakon ne določa
drugače.
98. člen
(Zakon o veterinarstvu)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o
veterinarstvu črta:
-
v 1. členu naslednje besedilo: »kužne bolezni, veterinarsko preventivo«,
»pristojbine«;
-
v 3. členu: 6., 7., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 26., 27., 28.,
29., 30., 31., 32., 33., 34., 35., 40., 41., 42., 45., 46., 47., 51., 52., 53.,
54., 55., 56., 57., 58., 59. in 60. točka;
-
v 4. členu: drugi do šesti ter osmi odstavek, v sedmem odstavku pa
besedilo »in zadevah iz 16. in 17. člena«;
-
5. do vključno 9. člen in naslov podpoglavja A) Vrste kužnih bolezni
živali;
-
v 10. členu: prvi in drugi odstavek, v tretjem odstavku pa besedilo »in
izpolnjevanje pogojev za promet«;
-
11. do vključno 36. člen in naslovi podpoglavij C) Zatiranje in
izkoreninjenje kužnih bolezni živali, A) Preventiva v prometu in B) Preventiva
v proizvodnji in prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo;
-
38. člen;
-
42. do vključno 44. člen in naslov podpoglavja D) Varstvo okolja;
-
v 45. členu: 3., 5., 7. in 9. točka;
-
v naslovu V. poglavja besedilo »FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
ŽIVALI, IN PRISTOJBINE«;
-
48. člen;
-
v naslovu 49. člena besedilo »pristojbine in«, v besedilu člena prvi in
drugi odstavek, v tretjem odstavku besedilo »3.,«, »5.,« in »7.,«;
-
49.a člen;
-
v prvem odstavku 50. člena: beseda »VURS« in besedilo »pooblaščeni
laboratoriji drugih organizacij«;
-
v 51. členu: 2., 3., 4., 9., 11., 15., 25., 26., 49., 51., 52., 54.,
62., 63. in 64. točka;
-
v prvem odstavku 52. člena: besedilo », razen iz 12., 16., 17., 18.,
19., 20., 21., 24., 30., 40., 59., 61., 62., 63. in 64. točke«;
-
drugi odstavek 52. člena;
-
v 53. členu: beseda »VURS«;
-
v drugem odstavku 57. člena: besedilo »in 3.«;
-
v prvem odstavku 63. člena: besedilo »V postopku verifikacije mora
sodelovati veterinarski izvedenec.«;
-
v tretji alinei prvega odstavka 67. člena: besedilo »ter 16. in 17.«;
-
v 70. členu: drugi odstavek, v tretjem odstavku pa beseda »Ostali«;
-
drugi odstavek 73. člena;
-
74. člen;
-
drugi odstavek 77. člena;
-
80. do 82. člen;
-
v 83. členu: prva do vključno petindvajseta, osemindvajseta in
devetindvajseta ter enaintrideseta do vključno petintrideseta alinea;
-
84. in 85. člen;
-
v 86. členu: v naslovu besedilo »za inšpekcijski nadzor «, prvi odstavek
in v drugem odstavku besedilo »za inšpekcijski nadzor«;
-
v naslovu in napovednem stavku besedilo »za inšpekcijski nadzor«, 1. do
vključno 30., 32. in 33. ter 35. do vključno 37. točka;
-
88. do vključno 93. člen in naslova poglavij XII. UPRAVNI POSTOPEK in
XIII. NALOGE POLICIJE, CARINSKE SLUŽBE IN CIVILNE ZAŠČITA;
-
v prvem odstavku 94. člena: prva do vključno sedemindvajseta, devetindvajseta
in triintrideseta do vključno sedemintrideseta alinea in v sedeminštirideseti
alinei besedilo »za inšpekcijski nadzor«;
-
v prvem odstavku 95. člena: prva do vključno sedma alinea;
-
v 96. členu: besedilo »razen iz tretje alinee prvega odstavka 94.
člena«;
-
98. člen.
(2) V prvem odstavku 52. člena se za besedilom »Veterinarske dejavnosti«
doda besedilo »iz 5., 6., 10., 14., 22., 23., 28., 29., 31., 32., 33., 34.,
35., 36., 42., 43., 47., 48., 50., 55., 56. in 58. točke«.
99. člen
(Zakon o graditvi objektov)
Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) v 206. členu črta 20.
točka prvega odstavka.
100. člen
(Zakon o krmi)
Z dnem uveljavitve tega zakona se v Zakonu o krmi (Uradni
list RS, št. 97/04 – uradno prečiščeno besedilo) črta:
-
v 2. členu: 8., 13., 16. in 17. točka;
-
v prvem odstavku 3. člena: besedilo »zdravstveno in«, tretji in sedmi
odstavek;
-
v prvem in drugem odstavku 7. člena: besedilo »zdravstveno in«;
-
8. in 9. člen in naslova poglavja II. OBRAT;
-
prvi, drugi in tretji odstavek 22. člena, v četrtem odstavku: besedilo
»zdravstvene in«, v petem odstavku: besedilo »Uradni veterinar za inšpekcijski
nadzor na meji ali«, beseda »pristojnega« in besedilo »na meji«, šesti
odstavek, v sedmem odstavku: besedilo »na meji«, besedilo »zakonom, ki ureja
veterinarstvo,«, besedilo »zdravstveno in« in osmi odstavek;
-
23. in 24. člen;
-
v prvem odstavku 25. člena: besedilo »zdravstvena ustreznost in« in v
drugem odstavku besedilo »in VURS«;
-
v 26. členu: drugi, tretji in četrti odstavek, v petem odstavku: besedilo
»fitosanitarni inšpektor in uradni veterinar za inšpekcijski nadzor«;
-
27. člen;
-
29. in 30. člen;
-
v prvem odstavku 34. člena: besedilo »zdravstvene ustreznosti krme,
dodatkov, premiksov in za določanje maksimalnih vrednosti parametrov
zdravstvene ustreznosti in«;
-
v prvem odstavku 35. člena: besedilo »zdravstvene ustreznosti krme«;
-
v tretjem odstavku 36. člena: besedilo »zdravstveno ali«;
-
tretja, četrta in peta alinea tretjega odstavka 36. člena;
-
v 40. členu: besedilo »in 14. člen Pravilnika o pogojih, ki jih morajo
izpolnjevati proizvajalci in posredniki, ki delujejo na področju živalske
prehrane (Uradni list RS, št. 22/00 in 33/01)«;
-
tretji in četrti odstavek 41. člena.
101. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg
svežega mesa (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o izvajanju preiskav na trihinele in postopku zamrzovanja mesa
zaradi uničenja trihinel (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg
svežega perutninskega mesa (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg
mesnih izdelkov in drugih izdelkov živalskega izvora, namenjenih za prehrano
ljudi (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg
jajčnih izdelkov (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje živih školjk
na trg (Uradni list RS, št. 1/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati obrati in
plovila za proizvodnjo in dajanje na trg ribiških proizvodov (Uradni list RS,
št. 28/04 in 117/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg
kunčjega mesa ter mesa gojene divjadi (Uradni list RS, št. 25/04);
-
Pravilnik o pogojih za zbiranje uplenjene divjadi, veterinarski pregled,
proizvodnjo mesa in oddajo mesa uplenjene divjadi v promet (Uradni list RS, št.
81/02);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo in dajanje na trg
surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in mlečnih izdelkov (Uradni list RS,
št. 28/04);
-
Pravilnik o veterinarskih pogojih za proizvodnjo, dajanje na trg ter
uvoz mletega mesa in mesnih pripravkov (Uradni list RS, št. 28/04);
-
Pravilnik o označevanju zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora
(Uradni list RS, št. 18/04);
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati Nacionalni veterinarski
inštitut in pooblaščeni laboratoriji ter o postopku ugotavljanja izpolnjevanja
pogojev (Uradni list RS, št. 44/04);
-
Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati obrati na področju
živalske prehrane (Uradni list RS, št. 8/03);
-
Pravilnik o pogojih za vpis v register obratov iz tretjih držav in
njihovih zastopnikov na področju krme (Uradni list RS, št. 28/04).
(2) 31. decembra 2006 preneha veljati Pravilnik o
pristojbinah na področju veterinarstva v delu, ki se nanaša na EU pristojbine
(Uradni list RS, št. 28/04, 42/04, 58/04 in 31/05).
102. člen
(uradni veterinarji)
Za doktorje veterinarske medicine, ki imajo ob uveljavitvi tega
zakona najmanj tri leta delovnih izkušenj kot uradni veterinarji na podlagi
Zakona o veterinarstvu, se šteje, da izpolnjujejo pogoje iz 2. in 3. točke
prvega odstavka 84. člena tega zakona in zanje določbe petega odstavka 84.
člena tega zakona ne veljajo.
103. člen
(sistemizacija)
(1) Sistemizacija delovnih mest VURS se uskladi s tem zakonom
v enem letu od njegove uveljavitve.
(2) Delovna mesta direktorjev MVP se v enem letu od uveljavitve
tega zakona izenačijo z delovnimi mesti direktorjev območnih uradov VURS ne glede
na število delovnih mest na MVP.
104. člen
(temeljno znanje o
določenih boleznih in prepisih)
Osebe iz 16. člena tega zakona si morajo pridobiti temeljno znanje
v treh letih od uveljavitve tega zakona.
105. člen
(laboratoriji)
(1) Laboratoriji, ki ob uveljavitvi tega zakona izvajajo
laboratorijske analize na podlagi pogodbe, sklenjene z VURS, nadaljujejo z
delom do imenovanja laboratorijev v skladu s tem zakonom, če na VURS v roku 15
dni od uveljavitve tega zakona predložijo izjavo, da izpolnjujejo pogoje za
imenovanje v skladu s tem zakonom.
(2) Imenovanje laboratorijev se izvede v šestih mesecih od
uveljavitve tega zakona.
106. člen
(prehodno obdobje za obrate
na področju živil in krme)
(1) Obstoječi obrati na področju živil, odobreni oziroma registrirani
kot obrati, ki izpolnjujejo vse pogoje, in obrati z dovoljenimi odstopanji in
omejitvami glede količine proizvodnje, nadaljujejo z delom v skladu z
veljavnimi odločbami o odobritvi oziroma registraciji, dokler VURS ne preveri
izpolnjevanje pogojev po tem zakonu. VURS mora preveriti izpolnjevanje pogojev
v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Obstoječi odobreni oziroma registrirani obrati in
posredniki na področju krme se morajo uskladiti z določbami tega zakona do 1.
januarja 2008.
107. člen
(začetek uporabe)
(1) Določba prvega odstavka 47. člena tega zakona se začne
uporabljati 5. januarja 2007.
(2) Določba prvega odstavka 75. člena tega zakona se začne
uporabljati 1. januarja 2007.
108. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2006.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah določenih
zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin – ZdZPVHVVR
(Uradni list RS, št. 90/12)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»49. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2013.
Glede vprašanj, ki jih ureja ta zakon, se do začetka njegove
uporabe uporabljajo določbe Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 in
57/12), Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06 in 72/11); Zakona o
živinoreji (Uradni list RS, št. 18/02, 110/02 – ZUreP-1, 110/02 – ZGO-1 in
45/04 – ZdZPKG); Zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 110/02 – ZGO-1,
45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odločba US in 93/05 – ZVMS); Zakona o veterinarskih
merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05); Zakona o krmi (Uradni list RS,
št. 127/06); Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS,
št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09 in 32/12); Zakona o varstvu novih
sort rastlin (Uradni list RS, št. 113/06 – uradno prečiščeno besedilo); Zakona
o mineralnih gnojilih (Uradni list RS, št. 29/06); Zakona o ravnanju z gensko
spremenjenimi organizmi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo
in 21/10).«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
zaščiti živali – ZZZiv-C (Uradni list RS, št. 23/13)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o
inšpekcijskem nadzoru – ZIN-B (Uradni list RS, št. 40/14)
vsebuje naslednjo končno določbo:
»25. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o veterinarskih
merilih skladnosti – ZVMS-A (Uradni list RS, št. 22/18)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»7. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki, začeti v skladu z 2. oziroma 3. točko prvega
odstavka 73. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS,
št. 93/05, 90/12 – ZdZPVHVVR, 23/13 – ZZZiv-C in 40/14 – ZIN-B), se dokončajo v
skladu s tem zakonom.
8. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije.«.