Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o državni upravi obsega:

-        Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),

-        Zakon o spremembi zakona o državni upravi – ZDU-1A (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB1 (Uradni list RS, št. 83/03 z dne 22. 8. 2003),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1B (Uradni list RS, št. 61/04 z dne 4. 6. 2004),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 97/04 z dne 3. 9. 2004),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1C (Uradni list RS, št. 123/04 z dne 18. 11. 2004),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB3 (Uradni list RS, št. 24/05 z dne 11. 3. 2005),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1D (Uradni list RS, št. 93/05 z dne 21. 10. 2005),

-        Zakon o državni upravi – uradno prečiščeno besedilo – ZDU-1-UPB4 (Uradni list RS, št. 113/05 z dne 16. 12. 2005),

-        Odločbo o razveljavitvi 2. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 89/07 z dne 2. 10. 2007),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-E (Uradni list RS, št. 126/07 z dne 31. 12. 2007),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1E (Uradni list RS, št. 48/09 z dne 26. 6. 2009),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-G (Uradni list RS, št. 8/10 z dne 5. 2. 2010),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-F (Uradni list RS, št. 8/12 z dne 3. 2. 2012),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1F (Uradni list RS, št. 21/12 z dne 19. 3. 2012),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13 z dne 31. 5. 2013),

-        Zakon o spremembi Zakona o državni upravi – ZDU-1H (Uradni list RS, št. 12/14 z dne 14. 2. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14 z dne 15. 12. 2014),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1J (Uradni list RS, št. 51/16 z dne 22. 7. 2016),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1K (Uradni list RS, št. 36/21 z dne 12. 3. 2021),

-        Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1L (Uradni list RS, št. 82/21 z dne 24. 5. 2021),

-        Zakon o spremembah Zakona o državni upravi – ZDU-1M (Uradni list RS, št. 189/21 z dne 3. 12. 2021),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1N (Uradni list RS, št. 153/22 z dne 6. 12. 2022),

-        Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23 z dne 13. 2. 2023).

ZAKON

O DRŽAVNI UPRAVI (ZDU-1)

(neuradno prečiščeno besedilo št. 23)

I. SPLOŠNE DOLOČBE IN TEMELJNA NAČELA

1. člen

(položaj državne uprave)

Državna uprava (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot del izvršilne oblasti v Republiki Sloveniji izvršuje upravne naloge.

2. člen

(zakonitost in samostojnost)

Uprava opravlja svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave, zakonov in drugih predpisov.

3. člen

(strokovnost, politična nevtralnost in nepristranskost)

Uprava opravlja svoje delo po pravilih stroke.

Pri opravljanju svojega dela mora biti uprava politično nevtralna.

Uprava mora pri svojem delu ravnati nepristransko in ne sme dajati neupravičenih koristi in prednosti posameznicam oziroma posameznikom, pravnim osebam ali interesnim skupinam.

4. člen

(uradni jezik v upravi)

Uradni jezik v upravi je slovenščina.

Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, je uradni jezik v upravi tudi italijanščina oziroma madžarščina. Na teh območjih uprava posluje tudi v jeziku narodne skupnosti. Če stranka v postopku uporablja jezik narodne skupnosti, uprava vodi postopek v jeziku narodne skupnosti in izdaja pravne in druge akte v postopku v slovenščini in v jeziku narodne skupnosti. Pred začetkom postopka mora organ seznaniti stranko s to pravico.

Kadar je upravni organ na prvi stopnji vodil postopek v italijanščini oziroma madžarščini, mora biti tudi drugostopni akt izdan v istem jeziku.

5. člen

(poslovanje s strankami)

Pri poslovanju s strankami mora uprava zagotoviti spoštovanje njihove osebnosti in osebnega dostojanstva ter zagotoviti, da čim hitreje in čim lažje uresničujejo svoje pravice in pravne koristi.

Uprava skrbi za obveščenost javnosti o načinu svojega poslovanja in uresničevanja pravic strank.

Uprava je dolžna omogočiti strankam posredovanje pripomb in kritik glede svojega dela ter te pripombe in kritike obravnavati in nanje odgovarjati v razumnem roku.

6. člen

(javnost dela)

Uprava je dolžna zagotavljati javnost svojega dela, upoštevaje omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo varovanje osebnih in tajnih podatkov, ter drugih predpisov.

7. člen

(pristojnosti vlade)

Način poslovanja uprave s strankami, način zagotavljanja obveščenosti javnosti (drugi odstavek 5. člena), način zagotovitve možnosti posredovanja pripomb in kritik, njihovega obravnavanja in odgovarjanja nanje (tretji odstavek 5. člena), poslovanje z dokumentarnim gradivom, poslovni čas, uradne ure v upravi ter druga vprašanja načina delovanja uprave ureja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

II. UPRAVNE NALOGE

8. člen

(sodelovanje pri oblikovanju politik)

Uprava za vlado pripravlja predloge zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov ter druga gradiva ter zagotavlja drugo strokovno pomoč pri oblikovanju politik.

9. člen

(izvršilne naloge)

Uprava izvršuje zakone in druge predpise, ki jih sprejema državni zbor, ratificirane mednarodne pogodbe, državni proračun, podzakonske predpise in druge akte vlade (v nadaljnjem besedilu: izvršilne naloge).

Za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena uprava izdaja predpise in posamične akte ter interne akte, vstopa v imenu in za račun Republike Slovenije v civilnopravna razmerja ter opravlja materialna dejanja.

Za opravljanje materialnih dejanj, s katerimi se posega v osebno prostost, telesno ali duševno celovitost, zasebnost, lastnino in druge človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, mora imeti uprava neposredno podlago v zakonu.

10. člen

(inšpekcijski nadzor)

Uprava opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem predpisov.

Inšpekcijski nadzor ureja poseben zakon.

11. člen

(spremljanje stanja)

Uprava spremlja stanje družbe na področjih, za katera je pristojna, in skrbi za njen razvoj v skladu s sprejeto politiko države.

Uprava vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidence.

12. člen

(razvojne naloge)

Uprava na podlagi in v okviru zakonov, drugih predpisov in državnega proračuna spodbuja oziroma usmerja  družbeni razvoj.

13. člen

(zagotavljanje javnih služb)

Uprava zagotavlja opravljanje javnih služb v skladu z zakonom.

Opravljanje javnih služb se zagotavlja v javnih zavodih in gospodarskih družbah ter v drugih organizacijskih oblikah, ki jih določa zakon, lahko pa tudi v upravnih organih.

III. UPRAVNI ORGANI IN NOSILCI JAVNIH POOBLASTIL

14. člen

(upravni organi)

Upravne naloge opravljajo ministrstva, organi v njihovi sestavi in upravne enote (v nadaljnjem besedilu: upravni organi).

Ministrstvo se ustanovi za opravljanje upravnih nalog na enem ali več upravnih področjih.

Organ v sestavi ministrstva se ustanovi za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog oziroma če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo strokovne samostojnosti pri opravljanju nalog.

Upravna enota se ustanovi za opravljanje nalog državne uprave, ki jih je treba organizirati in izvajati teritorialno.

15. člen

(javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil)

Javna agencija se lahko ustanovi za opravljanje upravnih nalog v skladu s posebnim zakonom, ki ureja javne agencije:

-        če je s tem omogočeno učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog, kot bi bilo v primeru opravljanja nalog v upravnem organu, zlasti če se lahko opravljanje upravnih nalog v celoti ali pretežno financira z upravnimi taksami oziroma plačili uporabnikov, ali

-        če glede na naravo oziroma vrsto nalog ni potreben ali ni primeren stalni neposredni politični nadzor nad opravljanjem nalog.

Z zakonom ali na podlagi zakona lahko v primerih iz prvega odstavka tega člena javno pooblastilo za opravljanje upravnih nalog pridobijo tudi druge osebe javnega prava, posamezniki in pravne osebe zasebnega prava.

Če zakon dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več fizičnih oziroma pravnih oseb, se izbira opravi na javnem natečaju.

Pri izvajanju javnih pooblastil imajo nosilci javnih pooblastil pravice in dolžnosti uprave, ki jih določa zakon ali drug predpis.

IV. MINISTRSTVA

1. Vodenje ministrstva

16. člen

(minister)

Ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister) v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte v skladu z zakonom ter sprejema druge odločitve iz pristojnosti ministrstva.

17. člen

(državni sekretar)

V ministrstvu se lahko imenujeta največ dve državni sekretarki oziroma državna sekretarja (v nadaljnjem besedilu: državni sekretar). V ministrstvu, pristojnem za zdravje, se lahko imenujejo največ trije državni sekretarji, v ministrstvu, pristojnem za finance, pa največ štirje državni sekretarji.

Državni sekretar pomaga ministru pri opravljanju njegove funkcije v okviru pooblastil, ki mu jih da minister.

Minister lahko pisno pooblasti državnega sekretarja, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti ali zadržanosti pri vodenju in predstavljanju ministrstva ter predlaganju gradiv v obravnavo vladi. S podelitvijo pooblastila se minister ne razbremeni odgovornosti.

Minister ne more pooblastiti državnega sekretarja ali koga drugega, da izdaja predpise in glasuje na seji vlade.

Državni sekretar ima status funkcionarja. Imenuje in razrešuje ga vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Državnemu sekretarju preneha funkcija z dnem prenehanja funkcije ministra.

18. člen

(generalni direktorji)

V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenujejo generalne direktorice oziroma generalni direktorji (v nadaljnjem besedilu: generalni direktorji).

Generalni direktor vodi upravno in strokovno delo na zaokroženem delovnem področju znotraj ministrstva.

Vlada lahko v primerih odsotnosti ali zadržanosti ministra in državnega sekretarja na predlog ministra pooblasti generalnega direktorja, da v okviru svojega delovnega področja predstavlja vlado pri delu državnega zbora. (razveljavljen)

Generalni direktor je za svoje delo odgovoren ministru.

19. člen

(generalni sekretar)

V ministrstvu se v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar).

Generalni sekretar vodi strokovno delo na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri ter pomaga ministru pri koordinaciji med notranjimi organizacijskimi enotami ministrstva.

Generalni sekretar je za svoje delo odgovoren ministru.

20. člen

(strokovni svet)

Za obravnavo strokovnih vprašanj z upravnih področij ministrstva oziroma za svetovanje pri oblikovanju politik lahko minister ustanovi strokovni svet kot svoj strokovno-posvetovalni organ.

2. Organi v sestavi ministrstva

21. člen

(organi v sestavi ministrstva)

Z uredbo se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb.

Organ v sestavi se lahko ustanovi:

-        za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena v večjem obsegu, če se s tem zagotovi večja učinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog, ali

-        če je zaradi narave nalog ali delovnega področja potrebno zagotoviti večjo stopnjo samostojnosti pri opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena.

Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.

22. člen

(vodenje organov v sestavi)

Organ v sestavi vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Z zakonom ali uredbo se lahko določi za položaj predstojnice oziroma predstojnika (v nadaljnjem besedilu: predstojnik) organa v sestavi tudi drugačno poimenovanje.

23. člen

(razmerje med ministrstvom in organom v sestavi)

Organ v sestavi izvaja naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi, programom dela, ki ga sprejme minister na predlog predstojnika organa v sestavi, in finančnim načrtom, ki se sprejme v skladu z zakonom o javnih financah.

Minister daje organu v sestavi ministrstva usmeritve za delo organa v sestavi.

Minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča.

Pred državnim zborom in vlado predstavlja organ v sestavi minister.

Če tako določa uredba iz 21. člena tega zakona, ministrstvo ali drug organ državne uprave izvaja vse ali določene naloge strokovne pomoči predstojniku na področju upravljanja s kadrovskimi, finančnimi, informacijskimi in drugimi viri tudi za organ v sestavi.

24. člen

(poročanje in nadzor)

Ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi.

Predstojnik organa v sestavi mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi.

25. člen

(pritožba)

Ministrstvo odloča v upravnem postopku na drugi stopnji o pravnih sredstvih zoper upravne akte, ki jih izdaja organ v sestavi.

3. Notranja organizacija ministrstva in organa v sestavi

26. člen

(notranja organizacija in sistemizacija delovnih mest ministrstva)

Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest ministrstva določi minister v soglasju z vlado. Če zakon ne določa drugače, določi notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest organa v sestavi, na predlog predstojnika organa v sestavi, minister v soglasju z vlado.

Pred sprejetjem akta iz prejšnjega odstavka mora predstojnik pridobiti mnenje reprezentativnih sindikatov v ministrstvu oziroma v organu v sestavi v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja javnih uslužbencev.

27. člen

(skupni temelji za notranjo organizacijo)

Skupne temelje za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest določi vlada z uredbo.

4. Ministrstva in njihova delovna področja

28. člen

(ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti opravlja naloge na področjih delovnih razmerij in pravic iz dela, zaposlovanja in poklicnega usposabljanja, enakih možnosti, družine, socialnih zadev in invalidskega varstva.

28.a člen

(ministrstvo za digitalno preobrazbo)

Ministrstvo za digitalno preobrazbo opravlja naloge na področjih informacijske družbe, elektronskih komunikacij, informatizacije državne uprave, upravljanja informacijsko-komunikacijskih sistemov in zagotavljanja elektronskih storitev javne uprave, zagotavljanja delovanja državnega portala eUprava, varnih predalov ter centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis.

29. člen

(ministrstvo za finance)

Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih makroekonomske politike in koordinacije strukturnih reform, zakladništva, javnega računovodstva, programskega proračuna, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, finančnega premoženja, poroštev, zadolževanja javnega sektorja, javno-zasebnega partnerstva, preglednosti finančnih odnosov, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter fiskalnih analiz in napovedi.

30. člen

(ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport)

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport opravlja naloge na področjih gospodarskega razvoja, razvoja podjetništva, industrije, obrti, konkurenčnosti, povečanja dodane vrednosti gospodarstva, internacionalizacije, spodbujanja implementacije tehnologij in inovacij v gospodarstvu, krožnega gospodarstva, vesolja, socialne ekonomije, lesarstva, spodbujanja razvoja turizma, gospodarskih odnosov s tujino, ekonomskega sistema, notranjega trga, tehnične zakonodaje in meril, meroslovja, prava družb, intelektualne lastnine, pomoči gospodarskim družbam v težavah, varstva konkurence, varstva potrošnikov, trgovinske politike, drobnega gospodarstva, pokopališke in pogrebne dejavnosti, trgovine, pošte, blagovnih rezerv ter športa, razen nalog na področju športne vzgoje otrok in mladine.

31. člen

(črtan)

32. člen

(ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, varstva rastlin, veterinarstva in zootehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti ter kakovosti krme in hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, ter varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.

32.a člen

(ministrstvo za kulturo)

Ministrstvo za kulturo opravlja naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode.

32.b člen

(ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj)

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj opravlja naloge na področjih evropske kohezijske politike, upravljanja skladov te politike in upravljanja drugih virov nepovratnih sredstev za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik ter na področju regionalnega razvoja.

33. člen

(črtan)

34. člen

(ministrstvo za notranje zadeve)

Ministrstvo za notranje zadeve opravlja naloge na področjih javne varnosti in policije, upravnih notranjih zadev in migracij.

34.a člen

(ministrstvo za javno upravo)

Ministrstvo za javno upravo opravlja naloge na področjih javne uprave, razvojnega načrtovanja, sistemskega urejanja organiziranosti in delovanja javnega sektorja, sistema javnih uslužbencev, plačnega sistema v javnem sektorju, javnih naročil, volilne in referendumske zakonodaje, sistemskega urejanja splošnega upravnega postopka, sistemskega urejanja upravnih taks, upravnega poslovanja, dostopa do informacij javnega značaja, delovanja nevladnih organizacij, lokalne samouprave, kakovosti javne uprave, boljše zakonodaje ter odprave administrativnih ovir in naloge na področju sistemskega urejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, centraliziranega ravnanja s stvarnim premoženjem države, načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb organov državne uprave ter drugih nalog na področju ravnanja s stvarnim premoženjem v skladu s predpisi ali aktom vlade.

35. člen

(ministrstvo za obrambo)

Ministrstvo za obrambo opravlja naloge na področjih obrambnega sistema, sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč.

36. člen

(črtan)

37. člen

(ministrstvo za pravosodje)

Ministrstvo za pravosodje opravlja naloge na področjih organizacije in statusa sodišč, državnega tožilstva, državnega odvetništva, ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic, nadzora nad poslovanjem državnega tožilstva in državnega odvetništva ter druge vrste z zakonom določenih pravosodnih nadzorov, civilnega in kaznovalnega prava, sistemskega urejanja omejevanja korupcije, sodnih postopkov, alternativnega reševanja sporov, otrokom prijaznega pravosodja, pravosodne uprave, odvetništva, notariata, izvrševanja kazenskih sankcij, varstva osebnih podatkov, mednarodne pravne pomoči in mednarodnega pravosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, usmerjanja ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč, preučevanja in načrtovanja uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, e-pravosodja ter naloge na področju načrtovanja in koordiniranja prostorskih potreb pravosodnih organov in vodenje investicij za potrebe teh organov.

38. člen

(ministrstvo za infrastrukturo)

Ministrstvo za infrastrukturo opravlja naloge na področjih prometne infrastrukture in žičniških naprav, usmerjanja, koordinacije in povezovanja upravljavcev cest, razvoja vseevropskega prometnega omrežja v Republiki Sloveniji ter cestnega, železniškega, žičniškega, zračnega in pomorskega prometa, plovbe po celinskih vodah ter mednarodnih avtobusnih in železniških prevozov.

38.a člen

(ministrstvo za naravne vire in prostor)

Ministrstvo za naravne vire in prostor opravlja naloge na področjih ohranjanja narave, upravljanja voda, vključno s stanjem voda, investicij v vodno infrastrukturo, sistemskega urejanja gospodarskih javnih služb, javnih služb ohranjanja narave, javnih služb urejanja voda, gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, jedrske varnosti, varstva pred ionizirajočimi sevanji, odprave posledic naravnih nesreč, rudarstva, urejanja prostora in graditve objektov ter geodetske dejavnosti.

38.b člen

(ministrstvo za okolje, podnebje in energijo)

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo opravlja naloge na področjih varovanja okolja, okoljskih presoj, podnebnih sprememb in ravnanja z odpadki, energetike, učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, oskrbe z naftnimi derivati in infrastrukture za alternativna goriva v prometu ter trajnostne mobilnosti, celostnega prometnega načrtovanja in javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu.

38.c člen

(ministrstvo za solidarno prihodnost)

Ministrstvo za solidarno prihodnost opravlja naloge na področjih stanovanjske politike, dolgotrajne oskrbe, deinstitucionalizacije starejših, dolgožive družbe, socialnega varstva v delu, ki se nanaša na institucionalno varstvo, pomoč družini na domu, vodenje in varstvo ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, in ekonomske demokracije.

38.č člen

(ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije)

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije opravlja naloge na področjih visokega šolstva, znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti ter tehnološkega razvoja.

39. člen

(ministrstvo za vzgojo in izobraževanje)

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje opravlja naloge na področjih predšolske vzgoje, osnovnega, srednjega in višjega šolstva, izobraževanja odraslih, mladine ter športne vzgoje otrok in mladine.

39.a člen

(črtan)

40. člen

(ministrstvo za zdravje)

Ministrstvo za zdravje opravlja naloge na področjih javnega zdravja, zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, kemijske varnosti, varstva pred sevanji, zdravil in medicinskih pripomočkov, prehranskih dopolnil, živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, proizvodnje in prometa materialov, ki prihajajo v stik z živili, njihove uporabe v postopkih proizvodnje in distribucije prehranskih dopolnil ter živil za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, zdravstveno ustrezne pitne vode, živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu z vidika preprečevanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.

41. člen

(ministrstvo za zunanje in evropske zadeve)

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve opravlja naloge na področjih zunanjih zadev države, gospodarske diplomacije, vključno z usklajevanjem in uveljavljanjem ter zaščito gospodarskih interesov države v tujini, konzularne zaščite in mednarodnega prava, vključno s sklepanjem mednarodnih pogodb, mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, evropskih zadev ter usklajevanja stališč in sodelovanja z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

42. člen

(naloge ministrstev in organov v sestavi)

Naloge ministrstev lahko podrobneje določi vlada z uredbo.

Vlada z uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi določi tudi delovna področja organov v sestavi.

V. TERITORIALNA ORGANIZACIJA UPRAVE

43. člen

(upravne enote ter druge oblike teritorialne organiziranosti)

Za opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, delujejo upravne enote.

Območja upravnih enot določi vlada z uredbo. Območja upravnih enot se določijo tako, da je zagotovljeno racionalno in učinkovito opravljanje upravnih nalog. Območje upravne enote praviloma obsega območje ene ali več lokalnih skupnosti.

Če zakon tako določa, se opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, zagotavlja v območnih enotah, izpostavah oziroma drugače imenovanih dislociranih enotah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi.

44. člen

(pristojnosti upravnih enot)

Upravne enote odločajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti, če z zakonom za posamezne upravne stvari ni določeno drugače.

Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz državne pristojnosti, določene z zakoni, ki urejajo posamezna področja.

45. člen

(notranja organizacija upravne enote)

Notranjo organizacijo upravne enote določi načelnica oziroma načelnik (v nadaljnjem besedilu: načelnik) upravne enote s soglasjem vlade.

46. člen

(načelnik upravne enote)

Upravno enoto vodi načelnik, ki se imenuje v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

47. člen

(naloge načelnika upravne enote)

Načelnik upravne enote predstavlja upravno enoto, izdaja odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne notranjim organizacijskim enotam, opravlja druge organizacijske naloge v zvezi z delovanjem upravne enote, odloča o pravicah ter dolžnostih in delovnih razmerjih delavcev v upravni enoti in o drugih kadrovskih vprašanjih ter skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z območja upravne enote.

48. člen

(strokovno vodstvo ministrstev)

Upravna enota opravlja zadeve s svojega delovnega področja pod strokovnim vodstvom ministrstev, na katerih delovno področje sodijo posamezne zadeve.

49. člen

(razmerja med resornimi ministrstvi in upravnimi enotami)

Ministrstva, vsako na svojem delovnem področju:

-        dajejo upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomoč za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti,

-        dajejo upravnim enotam obvezna navodila za izvrševanje nalog s svojih upravnih področij,

-        spremljajo organizacijo dela v upravni enoti oziroma v ustrezni notranji organizacijski enoti, usposobljenost uslužbencev za opravljanje nalog in učinkovitost dela pri reševanju upravnih stvari,

-        nadzorujejo izvrševanje upravnih nalog v upravni enoti,

-        lahko naložijo upravni enoti, da v mejah svojih pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter o tem poroča.

Načelnik upravne enote mora ravnati v skladu z usmeritvami, strokovnimi napotki in obveznimi navodili ministrstva, pristojnega za ustrezno delovno področje.

50. člen

(poročanje ministrstvom)

Načelnik upravne enote mora redno poročati ministrstvu, pristojnemu za upravo, in resornim ministrstvom o izvrševanju nalog upravne enote.

Poročanje ministrstvu, pristojnemu za upravo, zajema celotno delovanje upravne enote, poročanje resornim ministrstvom pa zajema izvrševanje nalog na njihovih delovnih področjih.

51. člen

(nadzor ministrstev, prevzem pristojnosti in prenos krajevne pristojnosti med upravnimi enotami)

Če ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, ugotovi, da upravna enota ne izvršuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika upravne enote in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi. Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, o opravljenem nadzoru in rezultatih nadzora obvesti tudi ministrstvo, pristojno za upravo.

Če načelnik upravne enote ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote. Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti upravne enote, če bi zaradi tega utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

Minister, pristojen za upravo, lahko na predlog načelnika upravne enote po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za določeno upravno področje, s sklepom izjemoma določi drugo krajevno pristojno upravno enoto za reševanje posamičnih upravnih zadev na določenem upravnem področju, v katerih upravna enota še ni opravila nobenih dejanj v postopku. Sklep se izda, če je očitno, da krajevno pristojna upravna enota ne more odločiti v zakonitem roku, niti ni objektivno pričakovati, da bi to lahko storila v razumnem času po izteku tega roka. Pri določanju obsega upravnih zadev se izhaja iz načela enake obremenjenosti upravnih enot glede na število uradnih oseb in upravnih zadev v reševanju.

Upravna enota, ki postane krajevno pristojna na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka, o prenosu upravne zadeve obvesti stranko.

52. člen

(odločanje o pritožbi)

Ministrstvo, pristojno za določeno upravno področje, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota.

Če je v ministrstvu za določeno upravno področje ustanovljen organ v sestavi, odloča o pritožbi zoper odločbo ali drug posamični akt, ki ga je na prvi stopnji izdala upravna enota, organ v sestavi. (prenehal veljati)

53. člen

(razmerja med ministrstvom, pristojnim za upravo, in upravnimi enotami)

Ministrstvo, pristojno za upravo:

-        nadzoruje organizacijo dela in učinkovitost upravne enote v celoti,

-        spremlja usposobljenost delavcev na delovnih mestih, na katerih se ne opravljajo upravne naloge iz delovnih področij drugih ministrstev,

-        daje upravni enoti usmeritve in navodila za izboljšanje organizacije, učinkovitosti in kakovosti dela,

-        predlaga vladi izdajo soglasja k notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v upravni enoti,

-        usklajuje reševanje kadrovskih, finančnih, prostorskih, materialnih in drugih podobnih vprašanj v zvezi z delom upravnih enot.

Načelnik upravne enote za svoje delo in delo upravne enote odgovarja ministru, pristojnemu za upravo. Minister, pristojen za upravo, kot predstojnik načelnika upravne enote s splošnim aktom uredi način uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja načelnikov upravnih enot.

Usmeritve in obvezna navodila ministrstev iz 49. člena tega zakona so za upravne enote zavezujoča, če z njimi z vidika organizacijskih, kadrovskih, finančnih in drugih posledic za poslovanje upravne enote pisno soglaša minister, pristojen za upravo. V primeru spora odloči vlada.

Če ima podzakonski predpis, ki ga izda pristojni minister, kadrovske, finančne ali druge posledice za poslovanje upravne enote, mora pred njegovo izdajo pristojni minister pridobiti pisno mnenje ministrstva, pristojnega za upravo. V primeru spora odloči vlada.

54. člen

(spor o pristojnosti med upravnimi enotami)

V sporih o pristojnosti med upravnimi enotami odloča ministrstvo, pristojno za upravo.

55. člen

(koordinacijski sosvet)

Za sodelovanje med upravno enoto, občinskimi upravami in območnimi enotami, izpostavami in drugimi dislociranimi organizacijskimi enotami ministrstev, organov v njihovi sestavi ter oseb javnega prava, katerih ustanovitelj je država in ki pretežno opravljajo upravne naloge, se za območje upravne enote ustanovi poseben koordinacijski sosvet, v katerem sodelujejo načelnik upravne enote, župani oziroma direktorji občinskih uprav (tajniki občin) ali od župana oziroma direktorja občinske uprave (tajnika občine) pooblaščeni predstavniki občinske uprave in vodje dislociranih enot tega odstavka.

Koordinacijski sosvet obravnava vprašanja v zvezi z organizacijo, učinkovitostjo in kakovostjo dela državne uprave na območju upravne enote z namenom zagotoviti čim bolj usklajeno delovanje javne uprave na tem območju in usklajeno reševanje organizacijskih, prostorskih, materialnih vprašanj, vprašanj splošnega poslovanja (poslovanja s strankami, poslovanja z dokumentarnim gradivom itd.) in drugih podobnih vprašanj. Načelnik upravne enote kot koordinator sosveta skupne predloge in vprašanja posreduje ministrstvu, pristojnemu za upravo, in ministrstvom, na katerih delovno področje se predlogi in vprašanja nanašajo.

VI. RAZMERJA MINISTRSTEV

1. Razmerja do vlade

56. člen

(razmerje med vlado in ministrstvi)

Ministrstva se morajo ravnati po političnih usmeritvah vlade.

Vlada lahko naloži ministrstvu, da prouči določeno vprašanje ali opravi določeno nalogo in ji o tem poroča.

57. člen

(poročanje o delu)

Ministrstva poročajo vladi o svojem delu, zlasti o stanju na njihovih upravnih področjih, o izvrševanju zakonov, drugih predpisov in usmeritev vlade, o ukrepih, ki so jih sprejeli, ter o njihovih učinkih.

58. člen

(predlogi, pobude in stališča)

Ministrstvo lahko daje vladi predloge in pobude za urejanje vprašanj z njegovih upravnih področij, ki so v pristojnosti vlade ali državnega zbora.

Ministrstvo lahko zahteva, da vlada zavzame stališče ali da mu da usmeritve za reševanje posameznih vprašanj z njegovih upravnih področij.

2. Medsebojna razmerja

59. člen

(sodelovanje ministrstev in drugih upravnih organov)

Ministrstva in drugi upravni organi morajo med seboj sodelovati v vseh skupnih vprašanjih.

Ministrstva in drugi upravni organi pri vzpostavljanju informacijskih sistemov, za katere so pristojni, sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov.

Ministrstva ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki po svoji naravi zahtevajo sodelovanje več ministrstev.

Za obravnavo posameznih vprašanj oblikujejo ministrstva skupne delovne skupine ali organizirajo druge oblike medsebojnega sodelovanja.

60. člen

(usklajevanje predpisov)

Ministrstva morajo pri pripravljanju predpisov in drugih aktov medsebojno sodelovati oziroma si pred izdajo predpisa oziroma pred predložitvijo predpisa ali drugega akta vladi pridobiti mnenje drugih pristojnih ministrstev.

Če ministrstvo ne sprejme pomembnejših pripomb drugega ministrstva, mora ob predložitvi predpisa ali drugega splošnega akta o tem obvestiti vlado.

61. člen

(sporna vprašanja med ministrstvi)

Kadar je z zakonom določeno, da določeno odločitev sprejme posamezno ministrstvo v soglasju z drugim ministrstvom, pa med njima ni doseženo soglasje, mora ministrstvo, ki je pooblaščeno za sprejem odločitve, o spornem vprašanju obvestiti vlado in zahtevati, da o njem odloči.

Če se pri delu ministrstev pojavijo druga sporna vprašanja, odloči o tem sporu vlada, ki da usmeritve za njihovo rešitev.

62. člen

(vodenje nalog s področij več ministrstev)

Če posamezna naloga zadeva upravna področja dveh ali več ministrstev, prevzame vodenje take naloge ministrstvo, na katerega upravno področje sodi naloga po pretežnosti, druga ministrstva pa morajo pri tem sodelovati.

Če med ministrstvi ni doseženo soglasje, odloči o spornem vprašanju vlada.

63. člen

(usklajevanje dela več ministrstev)

Predsednik vlade lahko pooblasti ministra, da vodi ali usklajuje delo dveh ali več ministrstev pri oblikovanju politik in opravljanju izvršilnih nalog oziroma da vodi izvajanje določenega projekta vlade, ki sodi na upravna področja več ministrstev.

3. Razmerja do organov lokalnih skupnosti

64. člen

(nadzor ministrstev nad zakonitostjo aktov iz pristojnosti lokalnih skupnosti)

Ministrstva, vsako na svojem področju, pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.

Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, za katerega meni, da ni v skladu z ustavo in zakonom, mu predlagati ustrezne rešitve in določiti rok, v katerem mora organ lokalne skupnosti sporen akt uskladiti.

Če organ lokalne skupnosti v roku iz prejšnjega odstavka ne uskladi svojega predpisa z ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati vladi, da zahteva začetek postopka pred ustavnim sodiščem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo oziroma zakonom.

65. člen

(opozorila ministrstva nadzornemu organu lokalne skupnosti)

Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki nadzoruje delo uprave lokalne skupnosti, če ugotovi, da uprava lokalne skupnosti ne ravna v skladu z zakonom in drugim zakonitim predpisom, in mora predlagati ustrezne ukrepe.

66. člen

(nadzor ministrstev nad zakonitostjo pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti)

Ministrstva, vsako na svojem področju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posamičnih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odločajo v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti.

O pritožbi zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdajajo organi lokalnih skupnosti, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje.

67. člen

(nadzor ministrstev nad primernostjo in strokovnostjo pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti)

V zadevah, ki jih na organe lokalnih skupnosti prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.

Pri izvajanju nadzorstva iz prejšnjega odstavka lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo služb in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje teh nalog ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Pristojno ministrstvo si zagotavlja pregled nad delom organov lokalnih skupnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti; v ta namen zahteva od organov lokalnih skupnosti poročila, obvestila, mnenja in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje.

68. člen

(opozorila upravne enote)

Upravna enota mora opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri opravljanju nalog iz pristojnosti lokalnih skupnosti ravnajo nezakonito. Upravna enota mora prav tako opozoriti pristojno ministrstvo, če ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri nalogah iz državne pristojnosti, ki so prenesene na lokalne skupnosti, ravnajo neprimerno in nestrokovno.

69. člen

(strokovna pomoč)

Ministrstva dajejo organom lokalnih skupnosti strokovno pomoč s svojega delovnega področja pri prenesenih nalogah iz državne pristojnosti in pri nalogah iz pristojnosti lokalnih skupnosti.

70. člen

(ukrepi za odpravo nepravilnosti pri izvrševanju nalog iz državne pristojnosti)

Če ministrstvo ugotovi, da organ lokalne skupnosti ne izvršuje nalog iz državne pristojnosti, mora opozoriti organ lokalne skupnosti in mu z odločbo naložiti, da zagotovi izvrševanje teh nalog v roku, ki ga določi.

Če organ lokalne skupnosti nalog iz državne pristojnosti ne izvršuje pravilno in pravočasno, ga mora ministrstvo opozoriti na ugotovljene nepravilnosti ter mu določiti način in rok za njihovo odpravo.

V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko ministrstvo predlaga pristojnemu organu lokalne skupnosti tudi ukrepe zoper odgovorno uradno osebo.

71. člen

(prevzem pristojnosti za prenesene naloge iz državne pristojnosti)

Če organ lokalne skupnosti ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, lahko ministrstvo na stroške lokalne skupnosti neposredno opravi posamezno nalogo iz državne pristojnosti, ki bi jo moral opraviti organ lokalne skupnosti.

Ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti organa lokalne skupnosti, če bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje.

Če organ lokalne skupnosti kljub večkratnim opozorilom ne opravlja nalog iz državne pristojnosti, ki jih je na lokalno skupnost prenesla država, ali če jih ne izvršuje pravilno in pravočasno, lahko ministrstvo predlaga vladi, da začne postopek za odvzem prenesenih nalog.

4. Nadzor nad nosilci javnih pooblastil

72. člen

(nadzor nad nosilci javnih pooblastil)

Ministrstvo opravlja nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih pravnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil.

Splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Nosilec javnega pooblastila je dolžan posredovati splošni akt iz prejšnjega odstavka za objavo pristojnemu ministrstvu.

Če ministrstvo meni, da je splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, neskladen z ustavo, zakonom ali podzakonskim predpisom, predlaga nosilcu javnega pooblastila, da o njem ponovno odloči in pri tem navede razloge za svoj predlog. Če nosilec javnega pooblastila vztraja pri svoji odločitvi, ministrstvo predlaga vladi, da zadrži objavo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.

Določbe tega člena se ne uporabljajo za javne agencije. Za nadzor nad javnimi agencijami se uporabljajo določbe splošnega zakona, ki ureja javne agencije, in zakonov, ki urejajo posamezne javne agencije.

5. Nadzor ministrstva, pristojnega za upravo

73. člen

(nadzor ministrstva, pristojnega za upravo)

Ministrstvo, pristojno za upravo, opravlja v upravnih organih in pri nosilcih javnih pooblastil nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju ter v upravah samoupravnih lokalnih skupnosti nadzorstvo nad izvajanjem predpisov o upravnem poslovanju v obsegu, v katerem ti predpisi zavezujejo samoupravne lokalne skupnosti.

Nadzorstvo opravljajo upravni inšpektorji.

Pooblastilo za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva izkazujejo upravni inšpektorji s službeno izkaznico. Obrazec službene izkaznice predpiše minister, pristojen za javno upravo.

Upravni inšpektor ima pravico do vstopa v prostore upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila ter pravico do vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na upravne postopke in upravno poslovanje, vključno s tajnimi podatki, osebnimi podatki, poslovnimi skrivnostmi, davčnimi tajnostmi in drugimi varovanimi podatki. Upravni organ mora zagotoviti upravnemu inšpektorju pogoje za delo in vse potrebne informacije. (prenehal veljati)

Upravni inšpektor o nadzoru sestavi zapisnik, ki se vroči predstojniku upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru in ministru, pristojnemu za upravo. V zapisniku lahko upravni inšpektor predlaga ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Na zapisnik ima predstojnik upravnega organa oziroma nosilca javnega pooblastila pravico ugovora v osmih dneh od dneva vročitve zapisnika. O ugovoru na zapisnik odloča minister, pristojen za upravo, ki lahko tudi predlaga predstojniku organa oziroma nosilca javnega pooblastila, pristojnemu ministru oziroma vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. (prenehal veljati)

VII. PREDPISI UPRAVE

74. člen

(predpisi in drugi akti ministrstva in splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil)

Za izvrševanje zakonov, drugih predpisov državnega zbora, predpisov vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajajo pravilnike, odredbe in navodila.

Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba izdana za izvrševanje zakona ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije.

S pravilnikom se podrobneje razčlenijo posamezne določbe zakona ali drugega predpisa.

Z odredbo se določijo ukrepi, ki imajo splošen pomen.

Z navodilom se predpiše način ravnanja.

Če vsebina pravilnika spada v delovno področje več ministrov, pristojni ministri skupaj izdajo pravilnik.

Če minister seznanja javnost z odločitvijo organa Evropske unije, ki učinkuje neposredno, to stori z naznanilom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Nosilci javnih pooblastil izdajajo splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, če tako določa zakon.

VIII. ELEKTRONSKO POSLOVANJE UPRAVE

74.a člen

(upravljanje informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave)

Ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, je v državni upravi pristojno za upravljanje informacijsko komunikacijske infrastrukture, razvoj skupnih informacijskih rešitev ter njihovo tehnološko, procesno in organizacijsko skladnost s centralnim informacijsko komunikacijskim sistemom, ter načrtovanje in upravljanje vseh proračunskih virov na teh področjih.

Določba prejšnjega odstavka ne velja za informacijsko komunikacijske sisteme, namenjene področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, interni informacijski sistem notranjih zadev, obveščevalno-varnostne dejavnosti, zunanjih zadev, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter opravljanja plačilnega prometa za proračunske uporabnike.

Vlada določi podatkovne in tehnološke standarde, smernice za skupne informacijske rešitve in skupno varnostno politiko.

Ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, zagotavlja storitve centralnega informacijsko komunikacijskega sistema, elektronsko podporo upravnim ter drugim postopkom in razvoj skupnih informacijskih rešitev za elektronsko poslovanje državnih organov, javnih agencij, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Stroške uporabe storitev centralnega informacijsko komunikacijskega sistema za državne organe in centre za socialno delo krije državni proračun. Javne agencije, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in ostali uporabniki storitve plačujejo v skladu s cenikom, ki ga določi minister, pristojen za upravo.

Organi državne uprave, organi lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, pri izvrševanju upravnih nalog vodijo elektronske evidence dokumentarnega gradiva s svojega delovnega področja. V elektronske evidence dokumentarnega gradiva se z namenom opravljanja upravnih nalog evidentira osebno ime oziroma firma subjekta dokumentarnega gradiva, naslov njegovega prebivališča oziroma sedež in morebitni elektronski naslov. Osebni podatki se iz evidence izbrišejo ob uničenju dokumentov ali ob njihovem izločanju, če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo. V elektronskih evidencah dokumentarnega gradiva se evidentirajo tudi dokumenti v elektronski obliki oziroma fizični dokumenti, ki so pretvorjeni v elektronsko obliko. Elektronske evidence dokumentarnega gradiva se povezujejo s centralnim registrom prebivalstva in Poslovnim registrom Slovenije tako, da se na podlagi EMŠO, davčne ali matične številke, v postopkih, kjer so ti podatki obvezna sestavina vloge, v elektronske evidence dokumentarnega gradiva pri organu na posamezno zahtevo organa prenesejo podatki o osebnem imenu oziroma firmi, o naslovu stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedežu in o elektronskem naslovu za vročanje.

74.b člen

(črtan)

74.c člen

(črtan)

74.č člen

(centralni imenik in informacijski sistem za podporo izvajanju politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave)

Za namen upravljanja informacijsko-komunikacijske infrastrukture iz prvega odstavka 74.a člena tega zakona ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov, vzpostavi in upravlja centralni imenik.

V centralnem imeniku se obdelujejo podatki o imenu, priimku, davčni številki in elektronskem naslovu javnih uslužbencev državne uprave ter naziv in naslov organa, kjer so javni uslužbenci zaposleni.

Ministrstvo, pristojno za javno upravo, vzpostavi in upravlja informacijski sistem za podporo izvajanju politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri). Namen obdelave osebnih podatkov v informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri je podpora učinkovitemu vodenju kadrovskih postopkov v okviru izvajanja politike upravljanja s kadrovskimi viri v organih državne uprave, kot jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence: zagotavljanje internega trga dela, letni razgovori, načrtovanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja ter spremljanje kariere in strokovnosti dela javnih uslužbencev.

V informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri se iz centralne kadrovske evidence državne uprave, ki se vodi v okviru informacijskega sistema MFERAC (v nadaljnjem besedilu: centralna kadrovska evidenca) za javnega uslužbenca prenesejo podatki, ki so v upravljanju posameznega organa državne uprave in so potrebni za izvajanje kadrovskih postopkov v okviru politike upravljanja s kadrovskimi viri iz prejšnjega odstavka, in sicer podatki o imenu in priimku, delovnem razmerju, delovnem mestu in nazivu javnega uslužbenca ter o elektronskem naslovu, če je ta vnesen v centralno kadrovsko evidenco.

V informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka hranita tudi zapis letnega pogovora, vključno z ugotovitvami glede kariere in strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, in davčna številka.

Dostop do podatkov v informacijskem sistemu za upravljanje s kadrovskimi viri imajo osebe, ki imajo dostop do podatkov iz centralne kadrovske evidence v skladu z zakonom, ki ureja javne uslužbence, kadar je to potrebno za izvajanje nalog iz tretjega odstavka tega člena.

Centralni imenik in informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri se samodejno povezujeta s centralno kadrovsko evidenco. Povezovanje se izvede tako, da centralna kadrovska evidenca samodejno iz informacijskega sistema MFERAC za namen pridobitve povezovalnega znaka pridobi davčno številko, nato pa se iz centralne kadrovske evidence na podlagi pridobljene davčne številke, za namene iz prvega in tretjega odstavka tega člena, samodejno prenesejo podatki, potrebni za delovanje centralnega imenika oziroma za delovanje informacijskega sistema za upravljanje s kadrovskimi viri.

Določbe tega člena, ki se nanašajo na centralni imenik, se ne uporabljajo za področja iz drugega odstavka 74.a člena tega zakona.

Osebni podatki iz centralnega imenika in informacijskega sistema za upravljanje s kadrovskimi viri se hranijo do prenehanja delovnega razmerja javnega uslužbenca, nato pa se izbrišejo. Ne glede na prejšnji stavek se podatek o zapisu letnega pogovora, vključno z ugotovitvami glede kariere in strokovne usposobljenosti javnega uslužbenca, hrani za obdobje, ko ima javni uslužbenec istega nadrejenega, nato pa se izbriše.

Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

75. člen

Koordinacijski sosveti se konstituirajo najkasneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

76. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati zakonske določbe, ki določajo organe in organizacije v sestavi ministrstev ter urejajo njihova razmerja do ministrstev in njihovo notranjo organizacijo, razen določb zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – odločba US, 87/2001 – ZMatD in 47/2002).

Na področjih, kjer je v zakonu iz prvega odstavka tega člena določeno, da organ v sestavi odloča v upravnem postopku na prvi in na drugi stopnji, najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame odločanje na drugi stopnji pristojno ministrstvo; ministrstvo prevzame tudi delavce ter ustrezne pravice proračunske uporabe, prostore, opremo in dokumentacijo. Od prevzema nalog po tem odstavku se za davčni organ po zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96, 87/97, 35/98 – odločba US, 82/98, 91/98, 1/99 – ZNIDC, 108/99, 37/2001 – odločba US in 97/2001) šteje tudi pristojno ministrstvo.

Organi in organizacije v sestavi ministrstev, ustanovljeni z zakonom o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 71/94, 47/97, 60/99, 119/2000 – ZVRS-C, 30/2001 – ZTel in 30/2001) ali z drugim zakonom, po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo z delom do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona. S tem dnem ti organi oziroma organizacije v sestavi ministrstev prenehajo delovati, razen tistih, za katere je z uredbo iz 21. člena tega zakona določeno drugače. Naloge organov in organizacij v sestavi ministrstev, ki prenehajo delovati v skladu z uredbo iz 21. člena tega zakona, prevzamejo pristojna ministrstva oziroma organi v sestavi ministrstev, določeni z uredbo iz 21. člena tega zakona.

Ne glede na določbe 74. člena tega zakona navodila in odredbe, izdani kot podzakonski predpisi, ostanejo v veljavi.

Zakonske določbe iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo do uveljavitve uredbe iz 21. člena tega zakona.

Ministrstvo oziroma organi v njegovi sestavi, ustanovljen z uredbo iz 21. člena tega zakona, s prevzemom nalog prevzamejo od organov in organizacij v sestavi delavce, pravice proračunske uporabe, obveznosti, dokumentacijo, prostore, opremo in inventar, ki se uporabljajo za izvajanje teh nalog.

77. člen

Uredbe na podlagi tega zakona sprejme vlada najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Uredba iz 27. člena tega zakona, ki ureja skupna izhodišča za notranjo organizacijo organov državne uprave, se uskladi s tem zakonom najkasneje v devetih mesecih od njegove uveljavitve.

Uredbo iz 21. člena tega zakona o ustanovitvi organov v sestavi ministrstev vlada sprejme najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

78. člen

Ministrstva morajo najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi uredbe iz 21. člena uskladiti splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest z določbami tega zakona.

79. člen

Predstojnikom organov in organizacij v sestavi in njihovim namestnikom z dnem prenehanja delovanja organa oziroma organizacije preneha funkcija. Če izpolnjujejo pogoje, se jih zaposli brez javnega natečaja s prerazporeditvijo na ustrezna delovna mesta v ministrstvu.

80. člen

Državni sekretarji nadaljujejo z delom v skladu s 25.c členom zakona o vladi (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94 – ZODPM, 23/96, 47/97, 23/99 – ZSOVA, 119/2000 in 30/2001 – ZODPM-C) do prenehanja funkcije vlade po prvih parlamentarnih volitvah po uveljavitvi tega zakona.

Delavci v organih državne uprave z nazivom državni podsekretar nadaljujejo z delom z istim nazivom do prevedbe naziva v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.

Generalni sekretarji ministrstev nadaljujejo z delom po določbah tega zakona.

Načelnike upravnih enot do uveljavitve zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, v skladu z zakonom o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93, 18/94 – ZRPJZ, 70/97, 87/97 – ZPSDP in 38/99).

81. člen

Do uveljavitve zakona, ki bo uredil postopek podelitve javnega pooblastila, se za postopke javnega natečaja za pridobitev javnega pooblastila po tretjem odstavku 15. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu.

82. člen

Ob konstituiranju pokrajin ali najkasneje dve leti po njihovem konstituiranju se teritorialna organizacija državne uprave uskladi s teritorialno organizacijo lokalne samouprave.

83. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:

-        zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, razen določb 23. in 24. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (Uradni list RS, št. 30/2001),

-        zakon o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US, 29/95 – ZPDF in 80/99 – ZUP), razen določb o izvrševanju inšpekcijskega nadzorstva (določbe od 83. do 98. člena).

Z zaprisego ministrov po prvih parlamentarnih volitvah od uveljavitve tega zakona preneha veljati 25.c člen zakona o vladi; s tem dnem se začnejo uporabljati določbe 17. člena tega zakona.

84. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi zakona o državni upravi – ZDU-1A (Uradni list RS, št. 56/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»2. člen

S 1. 7. 2003 Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj prevzame od Ministrstva za gospodarstvo delovno področje regionalnega razvoja ter ustrezno število uslužbencev in ustrezne pravice proračunske uporabe, dokumentacijo, prostore in opremo.

3. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1B (Uradni list RS, št. 61/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

»4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1C (Uradni list RS, št. 123/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo se ustanovita z dnem prisege resornega ministra in s tem dnem tudi pridobita status proračunskega uporabnika.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se morajo uskladiti s tem zakonom najkasneje do 1. aprila 2005. Najkasneje do tega datuma pristojna ministrstva, vključno z ministrstvoma iz prejšnjega odstavka, in vladne službe prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe. Potek prevzema podrobneje ureja vlada.

Do dejanskega prevzema po prejšnjem odstavku ministrstva nadaljujejo z delom v skladu z dosedanjimi delovnimi področji, pri čemer:

-        minister za javno upravo ter minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do začetka delovanja novih ministrstev vsebinsko usmerjata delo na delovnih področjih, ki bodo prešla v novi ministrstvi;

-        minister za gospodarstvo vodi delo Ministrstva za informacijsko družbo do prenehanja delovanja tega ministrstva in usmerja delo na področju energetike do dejanskega prenosa tega delovnega področja v Ministrstvo za gospodarstvo.

9. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1D (Uradni list RS, št. 93/05) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»7. člen

Minister, pristojen za upravo, predpiše obrazec iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

8. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o pečatih državnih organov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 14/1990, 45/1990).

9. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-E (Uradni list RS, št. 126/07) vsebuje naslednjo končno določbo:

»44. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1E (Uradni list RS, št. 48/09) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

11. člen

Ministrstva v skladu s tem zakonom prevzamejo naloge, ustrezne javne uslužbence, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev se morajo z določbami tega zakona uskladiti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena Ministrstvo za gospodarstvo iz Ministrstva za okolje in prostor prevzame naloge, ustrezne javne uslužbence, opremo, prostore in pravice proračunske uporabe v roku šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

12. člen

Uredba o organih v sestavi ministrstev (Uradni list RS, št. 58/03, 45/04, 138/04, 52/05, 82/05, 17/06, 132/06, 41/07 in 64/08 – ZViS-F) in Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 22/04, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 101/07, 33/08, 66/08, 88/08 in 8/09) se uskladita s tem zakonom najkasneje v treh mesecih od njegove uveljavitve.

13. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP-G (Uradni list RS, št. 8/10) vsebuje naslednjo končno določbo:

»8. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije – ZVRS-F (Uradni list RS, št. 8/12) vsebuje naslednjo končno določbo:

»5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1F (Uradni list RS, št. 21/12) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

14. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo najkasneje do 1. aprila 2012.

15. člen

(1) Pristojna ministrstva v skladu s tem zakonom najkasneje do 1. aprila 2012 prevzamejo naloge, javne uslužbence, opremo, prostore, dokumentacijo in pravice proračunske porabe Urada Vlade Republike Slovenije za enake možnosti, Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti, Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti in Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: prevzem vladne službe). Vlada Republike Slovenije s sklepom ugotovi, kdaj je prišlo do prevzema vladne službe.

(2) Vladne službe iz prejšnjega odstavka prenehajo z delom z dnem prevzema vladne službe.

(3) Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport do 1. aprila 2012 v skladu s tem zakonom prevzame naloge, javne uslužbence, opremo, prostore, dokumentacijo in pravice proračunske porabe na delovnih področjih informacijske družbe in elektronskih komunikacij.

(4) Ministrstvo za finance do 1. aprila 2012 v skladu s tem zakonom prevzame naloge, javne uslužbence, opremo, prostore, dokumentacijo in pravice proračunske porabe na delovnem področju strukturnih reform in programskega proračuna.

16. člen

Ministrstvo oziroma minister za notranje zadeve prevzame pristojnosti in naloge, ki jih ima ministrstvo oziroma minister, pristojen za pravosodje, v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) in drugimi predpisi, v razmerju do državnega tožilstva.

17. člen

(1) Naloge, ki jih opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti v skladu z Zakonom o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02 in 61/07 – ZUNEO-A), Zakonom o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi, od prevzema vladne službe opravlja ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve.

(2) Zagovornik načela enakosti od prevzema vladne službe nadaljuje z delom pri ministrstvu, pristojnem za delo, družino in socialne zadeve.

(3) Določbe zakonov in drugih predpisov iz prvega odstavka tega člena se uskladijo s tem zakonom v enem letu od uveljavitve tega zakona.

18. člen

(1) Naloge, ki jih v skladu z zakoni in drugimi predpisi opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti, od prevzema vladne službe opravlja ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

(2) Naloge, ki jih v skladu z zakoni in drugimi predpisi opravlja Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, od prevzema vladne službe opravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.

(3) Določbe zakonov in drugih predpisov iz prejšnjih odstavkov se uskladijo s tem zakonom v enem letu od uveljavitve zakona.

19. člen

V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11) se v tretjem odstavku 10. člena, v tretjem odstavku 17. člena in v prvem odstavku 146. člena beseda »pravosodje« nadomesti z besedilom »notranje zadeve«.

20. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Sklep o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju Urada za enake možnosti (Uradni list RS, št. 12/01 in 126/03),

-        Sklep o ustanovitvi Urada Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti (Uradni list RS, št. 72/93 in 22/07),

-        Sklep o organizaciji in delovnem področju Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti (Uradni list RS, št. 75/02) in

-        Odlok o ustanovitvi Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe (Uradni list RS, št. 49/09).

(2) Akti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do prevzema vladnih služb.

21. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1G (Uradni list RS, št. 47/13) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

12. člen

V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) se v prvem odstavku 8. člena sedma alineja spremeni tako, da se glasi:

»– notranje zadeve,«.

13. člen

V Zakonu o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 38/10 – ZUKN, 8/12 in 21/13) se četrti odstavek 25. člena spremeni tako, da se glasi:

»Kot vladna služba deluje tudi kabinet predsednika vlade. Če je predstojnik kabineta predsednika vlade direktor, ga imenuje in razreši predsednik vlade. Položaj mu preneha z razrešitvijo, odstopom ali s prenehanjem funkcije predsednika vlade, za postopek njegove izbire pa se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence.«.

14. člen

V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12 in 15/13 – ZODPol) se v tretjem odstavku 10. člena, tretjem odstavku 17. člena in prvem odstavku 146. člena besedi »notranje zadeve« nadomestita z besedo »pravosodje«.

15. člen

V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10 in 75/12) se v 18. členu in drugem odstavku 37. člena beseda »upravo« nadomesti z besedo »pravosodje«.

16. člen

Minister oziroma Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo z dnem uveljavitve tega zakona nadaljuje z delom kot minister oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, z delovnimi področji v skladu s tem zakonom.

Ministrstvo oziroma minister, pristojen za pravosodje, prevzame pristojnosti in naloge, ki jih ima ministrstvo oziroma minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu z Zakonom o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12 in 15/13 – ZODPol) in drugimi predpisi, v razmerju do državnega tožilstva.

17. člen

Uporabniki proračuna do ureditve v zakonu, ki ureja povračila stroškov v zvezi z delom in druge prejemke zaposlenih v javnem sektorju, podatke o višini izplačanih sredstev za regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, regres za letni dopust, jubilejno nagrado, solidarnostno pomoč, odpravnino ob upokojitvi in terenski dodatek brezplačno posredujejo Agenciji Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve v skladu s tem zakonom in metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.

Podatki iz prejšnjega odstavka so javnosti dostopni po vrstah povračil stroškov in drugih prejemkov za posameznega proračunskega uporabnika.

18. člen

Metodologijo iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju, najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Uredbo iz drugega odstavka 74.a člena zakona sprejme vlada najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Strateško koordinacijo iz petega odstavka 74.a člena zakona imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

19. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona. Najkasneje do izteka tega roka ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje državnega proračuna.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za kmetijstvo in okolje prevzame naloge v skladu s tem zakonom, sorazmerni del javnih uslužbencev, opreme, dokumentacije, prostorov in pravic proračunske porabe najkasneje do 1. januarja 2014. Najkasneje do tega datuma se s tem zakonom uskladita tudi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Ministrstva za zdravje.

Uradnikom, ki so z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja v ministrstvu, z uveljavitvijo aktov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), položaji ne prenehajo, če se direktorati, ki jih vodijo, ustanovijo v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu v drugem ministrstvu.

Naloge na področjih uresničevanja ustavnih in zakonskih določil, ki zadevajo posebne pravice pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti ter spremljanja in skrbi za zaščito posebnih pravic v Sloveniji živeče romske skupnosti, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, prostore in pravice proračunske porabe v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje državnega proračuna, najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona prevzame Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije. Najkasneje do izteka tega roka se s tem zakonom uskladijo akt, ki ureja Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, in akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za notranje zadeve in Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije.

20. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi Zakona o državni upravi – ZDU-1H (Uradni list RS, št. 12/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

2. člen

Naloge na področju evropske kohezijske politike najkasneje do 1. marca 2014 prevzame vladna služba, pristojna za evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju: vladna služba). Do začetka delovanja vladne službe naloge na področju evropske kohezijske politike izvršuje Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

3. člen

Vlada Republike Slovenije sprejme akt o organizaciji in delovnem področju vladne službe najkasneje v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona.

4. člen

Ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore prevzame vladna služba najkasneje do 1. marca 2014.

Do začetka uporabe rebalansa proračuna države, sprememb proračuna države oziroma novega proračuna države se sredstva za delovanje vladne službe zagotavljajo v finančnem načrtu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

V Zakonu o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11) se v tretjem odstavku 5. člena besedilo »delo, družino in socialne zadeve« nadomesti z besedo »gospodarstvo«.

V tretjem odstavku 7. člena se besedilo »delo, družino in socialne zadeve« nadomesti z besedo »gospodarstvo«.

14. člen

V Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G in 50/14) se v 18. členu in drugem odstavku 37. člena beseda »pravosodje« nadomesti z besedo »sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem«.

15. člen

V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) se v 22. točki prvega odstavka 2. člena, četrtem in obakrat v petem odstavku 3. člena, tretjem odstavku 12. člena, 5. točki prvega odstavka 29. člena, drugem odstavku 32. člena, sedmem odstavku 33. člena, trinajstem odstavku 41. člena, osmem odstavku 42. člena, tretjem odstavku 49. člena, prvem odstavku 67.a člena, prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 77.a člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 106. člena ter sedmem odstavku 109. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.

V trinajstem odstavku 41. člena se besedilo »minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo«, v drugem odstavku 67.a člena besedilo »Minister, pristojen za finance«, v šestem odstavku 107. člena pa besedilo »Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za javna naročila« z ustrezno začetnico.

16. člen

V Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Uradni list RS, št. 72/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/12 – odl. US, 90/12 in 19/14) se v 23. točki 2. člena, tretjem in obakrat v četrtem odstavku 3. člena, tretjem odstavku 17. člena, prvem odstavku 31. člena, 13. točki prvega odstavka 35. člena, sedmem odstavku 39. člena, v trinajstem odstavku 45. člena, tretjem odstavku 50. člena, prvem odstavku 67.a člena, prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 81.a člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 104. člena ter sedmem odstavku 106. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.«.

V trinajstem odstavku 45. člena se besedilo »minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo«, v drugem odstavku 67.a člena besedilo »Minister, pristojen za finance,«, v osmem odstavku 104. člena pa besedilo »Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za javna naročila« z ustrezno začetnico.

17. člen

V Zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12) se v 30. točki prvega odstavka 3. člena, tretjem odstavku 7. člena, 7. točki prvega odstavka 22. člena, osmem odstavku 32. člena, tretjem odstavku 40. člena, prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku 73. člena, drugem odstavku 81. člena, prvem, tretjem in četrtem odstavku 84. člena ter sedmem odstavku 86. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.

V šestem odstavku 83. člena se besedilo »Minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za javna naročila.

18. člen

V Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D in 63/13) se v drugem odstavku 6. člena, prvem, drugem, obakrat v petem in šestem odstavku 19. člena, drugem odstavku 24. člena, četrtem odstavku 28. člena, drugem odstavku 37. člena, obakrat v petem odstavku 45. člena, tretjem odstavku 51. člena, obakrat v prvem in drugem odstavku 57. člena, prvem in drugem odstavku 58. člena, prvem in tretjem odstavku 59. člena in 9. točki prvega odstavka 78. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za finance« v uporabljenem sklonu nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javna naročila« v ustreznem sklonu.«.

19. člen

V obdobju do 1. januarja 2017 se izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države zajema:

-        nepremičnine, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;

-        nepremičnine na območju mejnih prehodov;

-        nepremičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev, ter nepremičnine, ki so zaradi omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč po predpisih o socialnem varstvu, postale last Republike Slovenije;

-        stanovanja iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo in

-        počitniške enote iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za upravo, ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in ministrstva, pristojnega za obrambo.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za javno upravo ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države in vojaških službenih stanovanj;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč;

-        nepremičnin, katerih upravljavec je določen s posebnim zakonom;

-        nepremičnin, ki so namenjene izvajanju nalog izvrševanja kazenskih sankcij;

-        nepremičnin, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture, in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene;

-        nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, in drugi posredni proračunski uporabniki;

-        nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo pravosodni organi in

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo nevladni neposredni proračunski uporabniki.

Upravljavci nepremičnin iz prvega in drugega odstavka tega člena so o ravnanju z nepremičninami v svojem upravljanju in uporabi, v okviru aplikacij, ki so vzpostavljene na podlagi predpisov ali sklepov vlade, in so namenjene za spremljanje podatkov o nepremičninah in stroških povezanih z nepremičninami, dolžni ažurno sporočati podatke Ministrstvu za javno upravo.

V obdobju do 1. januarja 2017 Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

Do vzpostavitve centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za javno upravo na podlagi pooblastila opravlja naloge vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave ali pravosodnih organov oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave ali pravosodnega organa.

20. člen

V obdobju do 1. januarja 2018 Ministrstvo za javno upravo prevzema v upravljanje informacijsko komunikacijske sisteme državne uprave iz prvega odstavka spremenjenega 74.a člena, zaposlene in finančna sredstva, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

21. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom s 1. januarjem 2015.

S tem datumom ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore.

22. člen

Od dne uveljavitve tega zakona Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nadaljujeta z delom kot isti proračunski uporabnik. Do začetka uporabe rebalansa proračuna države za leto 2015 se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij in novoustanovljenih ministrstev zagotavljajo v okviru ministrstev, katerih del so bila ta delovna področja pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/14).

23. člen

Uradnikom, ki so z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja v ministrstvu ali direktorja organa v sestavi ministrstva, z uveljavitvijo aktov iz 21. člena, ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), položaji ne prenehajo, če se direktorati ali organi v sestavi ministrstva, ki jih vodijo, ustanovijo v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu v drugem ministrstvu ali v sestavi drugega ministrstva.

24. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1J (Uradni list RS, št. 51/16) spreminja 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1I (Uradni list RS, št. 90/14) tako, da se glasi:

»19. člen

V obdobju do 1. januarja 2017 se izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države. Centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države zajema:

-        nepremičnine, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo vlada, vladne službe, ministrstva in organi v njihovi sestavi, upravne enote in posredni proračunski uporabniki, ki jih določi vlada;

-        nepremičnine na območju mejnih prehodov;

-        nepremičnine, ki so kot zapuščina brez dedičev, ter nepremičnine, ki so zaradi omejitve dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč po predpisih o socialnem varstvu, postale last Republike Slovenije;

-        stanovanja iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade Republike Slovenije in

-        počitniške enote iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za upravo.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za javno upravo ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje posebnih nalog potrebujejo Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in ministrstvo, pristojno za obrambo;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za obrambo države;

-        nepremičnin, ki so skladno z veljavnimi predpisi posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč;

-        nepremičnin, katerih upravljavec je določen s posebnim zakonom;

-        nepremičnin, ki so namenjene izvajanju nalog izvrševanja kazenskih sankcij;

-        nepremičnin, ki imajo na podlagi posebnih predpisov status javnega dobra, gospodarske javne infrastrukture, javne kulturne infrastrukture, in nepremičnin, ki se uporabljajo za kulturne namene;

-        nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje javnih nalog potrebujejo javni zavodi, ki so posredni proračunski uporabniki, in drugi posredni proračunski uporabniki;

-        nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini;

-        nepremičnin, ki sestavljajo komplekse, ki se uporabljajo za protokolarne dogodke;

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti ali v povezavi z njimi potrebujejo pravosodni organi in

-        nepremičnin, ki jih za opravljanje svojih nalog potrebujejo nevladni neposredni proračunski uporabniki.

Upravljavci nepremičnin iz prvega in drugega odstavka tega člena so o ravnanju z nepremičninami v svojem upravljanju in uporabi, v okviru aplikacij, ki so vzpostavljene na podlagi predpisov ali sklepov vlade, in so namenjene za spremljanje podatkov o nepremičninah in stroških povezanih z nepremičninami, dolžni ažurno sporočati podatke Ministrstvu za javno upravo.

V obdobju do 1. januarja 2017 Ministrstvo za javno upravo postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

Do vzpostavitve centraliziranega ravnanja z nepremičnim premoženjem iz prvega odstavka tega člena Ministrstvo za javno upravo na podlagi pooblastila opravlja naloge vodenja investicij za potrebe dveh ali več organov državne uprave ali pravosodnih organov oziroma za potrebe posameznega organa državne uprave ali pravosodnega organa.«.

ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

9. člen

Akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Najpozneje v tem roku ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore.

Do prve spremembe proračuna za leto 2016 oziroma proračuna za leto 2017 se sredstva za delovanje prenesenih delovnih področij zagotavljajo v okviru ministrstev, katerih del so bila ta delovna področja pred uveljavitvijo tega zakona.

Uradniku, ki je z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja v ministrstvu, z uveljavitvijo aktov iz prvega odstavka tega člena, ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), položaj ne preneha, če se direktorat, ki ga vodi, ustanovi v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu v drugem ministrstvu.

10. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1K (Uradni list RS, št. 36/21) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

4. člen

Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministrstva za obrambo se uskladita s tem zakonom najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Najpozneje v tem roku Ministrstvo za obrambo od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prevzame naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo in prostore.

Do prve spremembe proračuna za leto 2021 se sredstva za delovanje prenesenega delovnega področja zagotavljajo v okviru Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, katerega del je bilo to delovno področje pred uveljavitvijo tega zakona.

5. člen

V obdobju do 1. januarja 2022 Ministrstvo za notranje zadeve postane upravljavec:

-        nepremičnin na območju mejnih prehodov.

Ne glede na prejšnji odstavek Ministrstvo za notranje zadeve ne postane upravljavec naslednjih nepremičnin:

-        nepremičnin, ki imajo status infrastrukture po drugih predpisih, in nepremičnin, ki so nujne za opravljanje javnih nalog, povezanih s to infrastrukturo, razen mejnih prehodov.

V obdobju do 1. januarja 2022 Ministrstvo za notranje zadeve postopno postane upravljavec nepremičnega premoženja iz prvega odstavka tega člena in prevzame zaposlene, začete investicije, finančna sredstva ter arhivsko in dokumentarno gradivo, povezano s tem premoženjem, po časovnem zaporedju, ki ga s posebnim dogovorom določita Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve.

6. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1L (Uradni list RS, št. 82/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

3. člen

Ministrstvo za javno upravo in Ministrstvo za notranje zadeve najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona uredita prevzem zaposlenih, finančna sredstva ter dokumentacijo informacijsko strojne in programske opreme, po časovnem zaporedju, ki ga določi vlada.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah Zakona o državni upravi – ZDU-1M (Uradni list RS, št. 189/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

3. člen

V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17) se:

1.      v 9. členu v četrtem odstavku besedilo »Minister, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister),« nadomesti z besedo »Vlada«;

2.      v 11. členu v devetem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedilom »službi Vlade Republike Slovenije, pristojni za elektronske komunikacije,«;

3.      v 11.a členu v prvem, drugem, tretjem, četrtem, šestem, sedmem, osmem in devetem odstavku beseda »ministrstvo« v vseh sklonih in začetnicah nadomesti z besedilom »služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije,« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico;

4.      v 14. členu v petem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor,« nadomesti z besedo »Vlada«, beseda »pravilnik« pa z besedo »uredbo«;

5.      v 24. členu v tretjem odstavku beseda »ministrstva« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije,«;

6.      v 26. členu v prvem odstavku beseda »ministra« nadomesti z besedilom »predstojnice oziroma predstojnika službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik službe),«;

7.      v 33. členu v šestem odstavku beseda »ministrstva« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije,«;

8.      v 62. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«;

9.      v 115. členu v drugem odstavku v 5. točki besedi »ministra in« nadomestita z besedilom »predstojnika službe in«;

10.   v 120. členu v četrtem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve,« nadomesti z besedo »Vlada«;

11.   v 127. členu v petem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije«;

12.   v 134. členu v desetem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve,« nadomesti z besedo »Vlada«;

13.   v 135. členu v prvem odstavku besedi »ministra in« nadomestita z besedilom »predstojnika službe in«;

14.   v 160. členu v sedmem odstavku besedilo »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem Slovensko obveščevalno-varnostne agencije« nadomesti z besedo »Vlada«;

15.   v 174. členu v drugem odstavku beseda »ministrstvo« nadomesti z besedilom »služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije«;

16.   v 181. členu v prvem in tretjem odstavku beseda »ministra« nadomesti z besedama »predstojnika službe«;

17.   v 189.a členu v prvem odstavku za besedo »Ministrstva« doda besedilo »oziroma vladna služba«;

18.   v 190. členu v petem odstavku za besedo »ministrstvo« doda besedilo »oziroma vladna služba«, beseda »pristojno« pa nadomesti z besedo »pristojna«;

19.   v 226. členu v prvem odstavku beseda »ministra« nadomesti z besedilom »predstojnika službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«, v drugem odstavku pa beseda »minister« z besedilom »predstojnik službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«;

20.   v 230. členu v tretjem odstavku besedilo »minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije« nadomesti z besedilom »predstojnik službe oziroma predstavniki službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije«.

4. člen

V Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 19/15) se:

1.      v 14. členu v drugem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)«, beseda »Ministrstvo« pa z besedo »Služba«;

2.      v 15. členu v naslovu člena beseda »ministrstva« nadomesti z besedo »službe«, v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku pa beseda »Ministrstvo« z besedo »Služba«;

3.      v 16. členu v drugem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedo »službi«;

4.      v 17. členu v drugem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedo »službi«;

5.      v 19. členu v tretjem odstavku beseda »ministrstvu« nadomesti z besedo »službi«, beseda »ga« pa z besedo »jo«.

5. člen

V Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21 – ZInfV-A) se:

1.      v 5. členu v osmem odstavku besedilo »Minister, pristojen za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: minister),« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada)«;

2.      v 7. členu v petem odstavku beseda »Minister« nadomesti z besedo »Vlada«;

3.      v 9. členu:

-  v drugem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: služba)«;

-  v tretjem odstavku beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedo »Služba«;

4.      v 10. členu besedilo »organa, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »inšpekcije za informacijsko družbo«;

5.      v 11. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »Organ, pristojen za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »Inšpekcija za informacijsko družbo«;

-  v drugem odstavku besedilo »Organ, pristojen za informacijsko družbo« nadomesti z besedo »Služba«;

-  v petem odstavku besedilo »Organ, pristojen za informacijsko družbo« nadomesti z besedo »Služba«;

-  v šestem odstavku beseda »Minister« nadomesti z besedo »Vlada«.

6.      v 12. členu:

-  v prvem odstavku pred besedo »Inšpektor« doda besedilo »(1)«,

-  doda novi drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu.«.

6. člen

V Zakonu o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št. 102/07, 85/10, 47/12 in 109/12 – ZEKom-1) se:

1.      v 33. členu v prvem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)«;

2.      v 34. členu v prvem in četrtem odstavku beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedo »Služba«, v drugem odstavku pa beseda »ministrstvo« z besedo »služba«;

3.      v 35. členu beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedo »Služba«.

7. člen

V Zakonu o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev (Uradni list RS, št. 43/04) se v 5. členu v četrtem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za informacijsko družbo«.

8. člen

V Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo in 41/11) se:

1.      v 5. členu:

-  v drugem odstavku v prvem stavku besedilo »minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister)« nadomesti z besedilom »predstojnica oziroma predstojnik službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik službe)«, v drugem stavku pa beseda »minister« z besedama »predstojnik službe«;

-  v četrtem odstavku besedilo »Minister, pristojen za elektronske komunikacije,« nadomesti z besedama »Predstojnik službe«;

-  v šestem odstavku beseda »Minister« nadomesti z besedama »Predstojnik službe«;

2.      v 10. členu v tretjem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije,« nadomesti z besedilom »službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)«;

3.      v 14. členu besedilo »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije« nadomesti z besedo »služba«.

9. člen

V Zakonu o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21) se:

1.      v 42. členu besedilo »Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo«;

2.      v 49. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »pristojno ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojna Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo«;

-  v drugem odstavku besedilo »pristojen organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojna inšpekcija za informacijsko družbo«;

-  v šestem odstavku besedilo »organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »inšpekcija za informacijsko družbo«;

3.      v 51. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »inšpekcija za informacijsko družbo«,

-  v drugem odstavku besedilo »pristojen organ v sestavi ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojna inšpekcija za informacijsko družbo«.

10. člen

V Zakonu o kritični infrastrukturi (Uradni list RS, št. 75/17) se v 3. členu 7. točka spremeni tako, da se glasi:

»7. Nosilci sektorjev kritične infrastrukture so posamezna ministrstva in službe Vlade Republike Slovenije, ki so odgovorni za delovna področja, na katera spada kritična infrastruktura, in Banka Slovenije.«.

11. člen

Naloge na področju verske svobode s 15. januarjem 2024 prevzame služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za verske skupnosti. V tem roku služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za verske skupnosti, od Ministrstva za kulturo prevzame dokumentacijo skupaj s sorazmernim delom sredstev, ki je v letu začetka uporabe 32.a člena zakona za ta namen zagotovljen v veljavnem finančnem načrtu Ministrstva za kulturo.

Naloge na področju informacijske družbe in elektronskih komunikacij petnajsti dan po uveljavitvi tega zakona prevzame Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo. V tem roku Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo od Ministrstva za javno upravo prevzame ustrezne javne uslužbence, opremo in dokumentacijo skupaj s sorazmernim delom sredstev, ki je v letu uveljavitve tega zakona za ta namen zagotovljen v veljavnem finančnem načrtu Ministrstva za javno upravo.

12. člen

Z dnem prevzema nalog v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za verske skupnosti, nadaljuje z vodenjem postopkov na področju prenesenih nalog, ki so se začeli pred prevzemom nalog.

Z dnem prevzema nalog v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo nadaljuje z vodenjem postopkov na področju prenesenih nalog, ki so se začeli pred prevzemom nalog.

13. člen

Podzakonski predpisi in drugi akti se s spremenjenimi določbami zakonov uskladijo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Vlada Republike Slovenije sprejme akt o organizaciji in delovnem področju službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za verske skupnosti, s 15. januarjem 2024.

Akt o organizaciji in delovnem področju Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo se s spremenjenimi določbami zakonov uskladi v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona.

Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za kulturo se s spremenjenimi določbami zakonov uskladi s 15. januarjem 2024.

Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Ministrstva za javno upravo in Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo se s spremenjenimi določbami zakonov uskladita v petnajstih dneh po uveljavitvi tega zakona.

14. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

-        Pravilnik o določitvi vzorca izjave o dostopnosti glede skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij z zahtevami glede dostopnosti in o metodologiji spremljanja skladnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 34/19);

-        Pravilnik o vodenju in vsebini podatkov o komunikacijskih omrežjih in pripadajoči infrastrukturi, omrežnih priključnih točkah in drugih elektronskih komunikacijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 19/18);

-        Pravilnik o enostavnih komunikacijskih objektih in vzdrževanju komunikacijskih objektov (uradni list RS, št. 77/13);

-        Pravilnik o kakovosti storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112 in številko policije 113 (Uradni list RS, št. 17/18);

-        Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali paketov (Uradni list RS, št. 105/13);

-        Pravilnik o opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij (Uradni list RS, št. 89/13);

-        Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščene osebe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/15).

Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve novih predpisov v skladu s spremenjenimi določbami zakonov.

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določba 1. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2024, do takrat se uporablja 32.a člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21 in 82/21).«.

Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o državni upravi – ZDU-1N (Uradni list RS, št. 153/22) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:

»PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI

3. člen

Informacijski sistem za upravljanje s kadrovskimi viri iz spremenjenega 74.č člena zakona se vzpostavi do 31. decembra 2023.

4. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati prvi odstavek 11. člena, prvi odstavek 12. člena, drugi in četrti odstavek 13. člena in drugi odstavek 15. člena Zakona o spremembah Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 189/21).

5. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi – ZDU-1O (Uradni list RS, št. 18/23) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

17. člen

V Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22) se:

1.      v 10. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)«,

-  v tretjem odstavku beseda »službo« nadomesti z besedo »ministrstvom«,

-  v petem odstavku beseda »Vlada« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister),«;

2.      v 15. členu v petem odstavku beseda »Vlada« nadomesti z besedilom »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za infrastrukturo, in ministrom, pristojnim za prostor,«, beseda »uredbo« pa z besedo »pravilnik«;

3.      v 17. členu v tretjem odstavku beseda »vlada« nadomesti z besedilom »minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gradnjo objektov in urejanje prostora«;

4.      v 21. členu v šestem odstavku beseda »službo« nadomesti z besedo »ministrstvo«;

5.      v 31. členu v tretjem odstavku beseda »službe« nadomesti z besedo »ministrstva«;

6.      v 33. členu v petem odstavku beseda »služba« v obeh sklonih in z obema začetnicama nadomesti z besedo »ministrstvo« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico;

7.      v 42. členu v šestem odstavku beseda »službe« nadomesti z besedo »ministrstva«;

8.      v 44. členu v prvem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

9.      v 45. členu v šestem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

10.   v 95. členu beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

11.   v 97. členu v prvem odstavku beseda »službe« nadomesti z besedilom »ministrstva«;

12.   v 131. členu v tretjem odstavku besedilo »Predstojnik službe« nadomesti z besedo »Minister«;

13.   v 155. členu v četrtem odstavku beseda »Vlada« nadomesti z besedo »Minister«;

14.   v 200. členu v drugem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

15.   v 203. členu v prvem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

16.   v 228. členu v sedmem odstavku beseda »Vlada« nadomesti z besedilom »Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za notranje zadeve, ministrom, pristojnim za obrambo, in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije«;

17.   v 234. členu v drugem odstavku beseda »služba« nadomesti z besedo »ministrstvo«;

18.   v 242. členu v prvem in tretjem odstavku besedilo »predstojnika službe« nadomesti z besedo »ministra«;

19.   v 253. členu v prvem odstavku črta besedilo »ali služba«;

20.   v 254. členu v petem odstavku črta besedilo »ali služba«, beseda »pristojna« pa nadomesti z besedo »pristojno«;

21.   v 259. členu v drugem odstavku beseda »služba« nadomesti z besedo »ministrstvo«;

22.   v 271. členu v tretjem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«;

23.   v 292. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »predstojnika službe« nadomesti z besedo »ministra«,

-  v drugem odstavku besedilo »predstojnik službe« nadomesti z besedo »minister«;

24.   v 296. členu v tretjem odstavku besedilo »predstojnik službe oziroma predstavniki službe« nadomesti z besedilom »minister oziroma predstavniki ministrstva«.

18. člen

V Zakonu o elektronskem poslovanju na trgu (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo, 19/15 in 189/21 – ZDU-1M) se:

1.      v 14. členu v drugem odstavku besedilo »službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)«, beseda »Služba« pa z besedo »Ministrstvo«;

2.      v 15. členu v naslovu člena beseda »službe« nadomesti z besedo »ministrstva«, v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku pa beseda »Služba« z besedo »Ministrstvo«;

3.      v 16. členu v drugem odstavku beseda »službi« nadomesti z besedo »ministrstvu«;

4.      v 17. členu v drugem odstavku beseda »službi« nadomesti z besedo »ministrstvu«;

5.      v 19. členu v tretjem odstavku beseda »službi« nadomesti z besedo »ministrstvu«, beseda »jo« pa z besedo »ga«.

19. člen

V Zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (Uradni list RS, št. 30/18, 95/21 – ZInfV-A in 189/21 – ZDU-1M) se:

1.      v 5. členu v osmem odstavku besedilo »Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada)« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: minister),«;

2.      v 7. členu v petem odstavku beseda »Vlada« nadomesti z besedo »Minister«;

3.      v 9. členu:

-  v drugem odstavku besedilo »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: služba)« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo)«,

-  v tretjem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

4.      v 11. členu:

-  v drugem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«,

-  v petem odstavku beseda »Služba« nadomesti z besedo »Ministrstvo«,

-  v šestem odstavku beseda »Vlada« nadomesti z besedo »Minister«;

5.      v 12. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »(1)« črta,

-  drugi odstavek črta.

20. člen

V Zakonu o pogojnem dostopu do zaščitenih elektronskih storitev (Uradni list RS, št. 43/04 in 189/21 – ZDU-1M) se v 5. členu v četrtem odstavku besedilo »službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za informacijsko družbo«.

21. člen

V Zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo in 41/11 in 189/21 – ZDU-1M) se:

1.      v 5. členu:

-  v drugem odstavku besedilo »predstojnica oziroma predstojnik službe Vlade Republike Slovenije, pristojne za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: predstojnik službe)« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister)«, besedilo »predstojnik službe« pa z besedo »minister«,

-  v četrtem odstavku besedilo »Predstojnik službe« nadomesti z besedo »Minister«,

-  v šestem odstavku besedilo »Predstojnik službe« nadomesti z besedo »Minister«;

2.      v 10. členu v tretjem odstavku besedilo »službo Vlade Republike Slovenije, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba)« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),«;

3.      v 14. členu beseda »služba« nadomesti z besedo »ministrstvo«.

22. člen

V Zakonu o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21 – ZDU-1M) se:

1.      v 42. členu besedilo »Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za zagotavljanje centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis«;

2.      v 49. členu v prvem odstavku besedilo »pristojna Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za informacijsko družbo« nadomesti z besedilom »pristojno ministrstvo, pristojno za zagotavljanje centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis«.

23. člen

V Zakonu o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17) se:

1.      v 2. členu v deseti alineji besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«;

2.      v 11.a členu v 6. točki prvega odstavka ter v četrtem in petem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«;

3.      v 11.c členu v enajstem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

24. člen

V Zakonu o infrastrukturi za prostorske informacije (Uradni list RS, št. 8/10 in 84/15) se v 14. členu v prvem, drugem in tretjem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

25. člen

V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 206/21 – ZDUPŠOP in 141/22 – ZNUNBZ) se:

1.      v 14.č členu v 5. točki prvega odstavka besedilo »Ministrstva za javno upravo« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave,«;

2.      v Prilogi 2 v zbirki 8. Evidenca uporabnikov eZdravja pri opredelitvah »Kdo posreduje podatke v zbirko in s katerimi zbirkami se zbirka povezuje« in »Način pridobivanja osebnih podatkov« besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

26. člen

V Zakonu o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21) se v 24. členu v drugem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

27. člen

V Zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20) se v 39.a členu v osmem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

28. člen

V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE, 82/21 – ZNB-C, 112/21 – ZNUPZ, 167/21 – odl. US in 206/21 – ZDUPŠOP) se v 49. členu v drugem odstavku in v 53. členu v drugi alineji besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

29. člen

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE) se v 70. členu v petem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

30. člen

V Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21) se v 526. členu v petem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.

31. člen

V Zakonu o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) se v 9.a členu:

1.      v prvem odstavku črta besedilo »predstojnika službe, pristojne za razvoj, in«;

2.      v drugem odstavku besedilo »službi, pristojni za razvoj« nadomesti z besedilom »ministrstvu, pristojnemu za finance«.

32. člen

V Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) se v 14. členu v četrtem odstavku beseda »gospodarstvo« nadomesti z besedilom »regionalni razvoj«.

33. člen

V Zakonu o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo, 67/19, 94/21, 54/22 – ZUJPP in 105/22 – ZZNŠPP) se:

1.      v 3. členu v prvem odstavku za 3.a točko doda nova 3.b točka, ki se glasi:

»3.b »čezmejni javni linijski potniški promet« pomeni izvajanje javne gospodarske službe prevoza potnikov v čezmejnem prometu do prestopne točke v sosednji državi;«;

2.      4. člen spremeni tako, da se glasi:

»4. člen 

(pristojni organi)

(1) Strokovno tehnične, organizacijske, razvojne in nekatere upravne naloge na področju prevoza blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu in potnikov v mednarodnem cestnem prometu ter razvojne naloge na področju prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu izvajata ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) in ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo za JPP).

(2) Ministrstvo opravlja naslednje naloge:

1.      priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področij cestnih prevozov blaga in prevozov v mednarodnem prevozu potnikov v cestnem prometu;

2.      vodenje evidenc in registrov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona;

3.      pridobivanje dovolilnic od drugih držav in izmenjava teh z njimi;

4.      spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;

5.      izdaja odločb za tuje prevoznike o prepovedi izvajanja prevozov v Republiki Sloveniji;

6.      opravljanje nalog nacionalne kontaktne točke in izmenjava informacij z drugimi državami članicami v skladu z 18. členom Uredbe 1071/2009/ES;

7.      izdaja dovoljenj in aktov, določenih s tem zakonom in predpisi Evropske unije s področja cestnih prevozov;

8.      izdaja dovoljenj za tuje prevoznike in dovoljenj za opravljanje kabotaže;

9.      izdaja in odvzem dovoljenj ter izvajanje drugih upravnih nalog organov države članice v skladu z Uredbo 1073/2009/ES, razen če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Sveta 56/83/EGS, Uredbo Sveta 3916/90/EGS, Uredbo 1072/2009/ES, razen če zakon ne določa drugega pristojnega organa, Uredbo Komisije 2121/98/ES in Uredbo Komisije 792/94/ES;

10.   izdaja dovolilnic in potniških spremnic za občasne prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

11.   izdaja in odvzem dovoljenj za izmenične prevoze v mednarodnem cestnem prometu;

12.   izvajanje drugih upravnih nalog po mednarodnih sporazumih s področja prevozov blaga v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa;

13.   vodenje registra mednarodnih linij in voznih redov;

14.   izvajanje drugih upravnih nalog po mednarodnih sporazumih s področja prevozov potnikov v cestnem prometu, ki jih je Republika Slovenija sklenila z drugimi državami, če ta zakon ne določa drugega pristojnega organa.

(3) Ministrstvo za JPP opravlja naslednje naloge:

1.      priprava predlogov zakonov in izdajanje podzakonskih predpisov s področja javnega potniškega prometa v notranjem in čezmejnem prometu;

2.      vodenje prometne politike na področju cestnih prevozov;

3.      vodenje evidenc in registrov iz drugega odstavka 15. člena tega zakona;

4.      spremljanje stanja in razmer na trgu prevoznih storitev ter razvojne naloge s področja cestnih prevozov;

5.      razvijanje javnega linijskega avtobusnega medkrajevnega avtobusnega potniškega prometa in pospeševanje gospodarskih javnih služb;

6.      razvijanje informacijskega sistema javnega potniškega prometa;

7.      razvijanje drugih oblik javnega potniškega prometa;

8.      izdaja dovoljenj za posebne linijske prevoze, na katerih se lahko vozijo tudi naključni potniki;

9.      odločanje o pravicah težko in težje gibalno oviranih študentov do brezplačnega prevoza ali brezplačnega prilagojenega prevoza;

10.   reševanje reklamacij glede uporabe enotne vozovnice na drugi stopnji;

11.   vodenje registra posebnih linijskih prevozov;

12.   vodenje evidence subvencij prevoza;

13.   vodenje evidence integriranega javnega potniškega prometa;

14.   oglaševanje in informiranje;

15.   podpora uporabnikom.«;

3.    v drugem odstavku 15. člena, petem in desetem odstavku 17. člena, v tretjem odstavku 53. člena, v tretjem in petem odstavku 114.c člena, v drugem odstavku 114.e člena, v 114.f členu, v tretjem odstavku 114.g člena, v 7. točki prvega odstavka 128. člena beseda »ministrstvo« ali besedilo »ministrstvo, pristojno za promet« v vseh sklonih in z obema začetnicama nadomesti z besedilom »ministrstvo za JPP« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico;

4.    v 17. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »Ministrstvo pridobi« nadomesti z besedilom »Ministrstvo in ministrstvo za JPP pridobita«, za besedilom »ministrstvo, pristojno za javno upravo,« pa doda besedilo »ministrstvo, pristojno za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave,«,

-  v drugem odstavku beseda »ministrstvo« v vseh sklonih in z obema začetnicama nadomesti z besedilom »ministrstvo in ministrstvo za JPP« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico,

-  v tretjem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za promet,« nadomesti z besedilom »Ministrstvo za JPP«,

-  v četrtem odstavku besedilo »Ministrstvo za odločanje« nadomesti z besedilom »Ministrstvo za JPP za odločanje«,

-  v trinajstem odstavku besedilo »Ministrstvo na podlagi« nadomesti z besedilom »Ministrstvo za JPP na podlagi«;

5.    v prvem in drugem odstavku 51. člena, v osmem odstavku 53. člena, v šestem odstavku 54. člena, v tretjem odstavku 57.a člena, v tretjem, sedmem in enajstem odstavku 114.b člena, v četrtem odstavku 114.d člena, v prvem odstavku 114.e člena beseda »minister« ali besedilo »minister, pristojen za promet,« ali »minister, pristojen za promet« nadomesti z besedilom »minister za JPP«;

6.    v 46. členu v drugem odstavku za besedo »minister« dodata vejica in besedilo »pristojen za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu (v nadaljnjem besedilu: minister za JPP),«;

7.    v 111. členu v šestem odstavku besedilo »Minister pristojen za promet,« nadomesti z besedilom »Minister za JPP v soglasju z ministrom«;

8.    v 118. členu v tretjem odstavku za besedo »ministrom« doda besedilo »za JPP in ministrom«;

9.    v 119. členu v drugem odstavku besedilo »minister, pristojen za promet« nadomesti z besedilom »minister v soglasju z ministrom za JPP«.

34. člen

V Zakonu o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 126/03, 102/07 in 49/11 – ZPCP-2C) se:

1.      96. člen spremeni tako, da se glasi:

»96. člen

(obveznost posredovanja podatkov)

(1) Zaradi spremljanja trga prevoznih storitev lahko ministrstvo, pristojno za promet, od prevozniških podjetij, špediterjev in drugih subjektov, ki opravljajo prevoze potnikov ali tovora, zahteva, da mu sporočijo vse podatke, povezane z vozninami oziroma prevozninami, razen za področje prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu.

(2) Za področje prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu se podatki iz prejšnjega odstavka sporočajo ministrstvu, pristojnemu za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu.

(3) Podatki, pridobljeni v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, se obravnavajo kot poslovna skrivnost. Ministrstvo, pristojno za promet, in ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu, lahko te podatke na njihovo obrazloženo zahtevo posredujeta drugim ministrstvom in organom Evropske unije.

(4) Za izvajanje tega zakona državni organi Republike Slovenije sodelujejo z drugimi državami članicami Evropske unije in organi Evropske unije.«;

2.      v 97. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Z globo od 1.250 eurov do 20.870 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z zahtevo ministrstva, pristojnega za promet, ali ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu, iz prvega oziroma drugega odstavka prejšnjega člena.«.

35. člen

V Zakonu o upravljanju javnega potniškega prometa (Uradni list RS, št. 54/22) se:

1.      v 12. členu v drugem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za promet« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu«;

2.      v 15. členu v četrtem odstavku besedilo »ministra, pristojnega za promet« nadomesti z besedilom »ministra, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu«.

36. člen

V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 99/15 – uradno prečiščeno besedilo, 30/18, 82/21 in 54/22 – ZUJPP) se v 6. členu v drugem odstavku v prvem stavku beseda »ministrstva« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu«, v drugem stavku pa beseda »ministrstvo« z besedilom »ministrstvo, pristojno za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu,«.

37. člen

V Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/00) se v 3. členu v tretjem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za promet« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za javni potniški promet v notranjem in čezmejnem prometu«.

38. člen

V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) se:

1.      v 3. členu:

-  v točki 10.2 besedilo »Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor (v nadaljevanju: ministrstvo)« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za prostor«,

-  v točki 10.3.1 beseda »ministrstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),«,

-  v točki 18.2 v drugi alineji besedilo »Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljevanju: ministrstvo),« nadomesti z besedo »Ministrstvo«;

2.      v 57. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Na podlagi meril iz prejšnjega odstavka minister, na čigar delovno področje spada del okolja ali posamezno območje, s predpisom razvrsti posamezni del okolja ali posamezno območje v razrede ali stopnje, razen če je s predpisom iz prejšnjega odstavka določeno, da je za razvrstitev pristojna občina.«;

3.      v 73. členu:

-  naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(operativni programi)«,

-  prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja ali za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov EU, ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva okolja, ministrstvo pripravi operativne programe varstva okolja, ministrstvo, pristojno za vode, pripravi operativne programe javnih služb s področja voda, ministrstvo, pristojno za naravo, pa operativne programe s področja ohranjanja narave, ki jih sprejme Vlada.«,

-  v drugem odstavku za besedilom »vprašanje varstva okolja« dodata vejica in besedilo »javnih služb s področja voda oziroma ohranjanja narave«;

4.      v 74. členu v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku za besedo »Ministrstvo« dodata vejica in besedilo »ministrstvo, pristojno za vode, v postopku priprave operativnega programa s področja upravljanja voda oziroma ministrstvo, pristojno za naravo, v postopku priprave operativnega programa s področja ohranjanja narave«;

5.      v 84. členu v tretjem odstavku beseda »sprejeme« nadomesti z besedo »sprejme«, beseda »ministra« pa z besedilom »ministra, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: minister)«;

6.      v 106. členu v prvem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek vlagatelj vlogo iz drugega odstavka 140. člena tega zakona vloži v pisni obliki v dveh izvodih in na elektronskem nosilcu.«;

7.      v desetem odstavku 116. člena, v devetem odstavku 119. člena, v drugem odstavku 129. člena, v petem odstavku 134. člena in v tretjem odstavku 135. člena besedilo »iz prvega ali drugega odstavka 140. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »iz prvega odstavka 140. člena tega zakona«;

8.      140. člen spremeni tako, da se glasi:

»140. člen

(naprava ali obrat ali dejavnost, ki je tudi poseg v okolje)

(1) Če je nameravani poseg iz prvega odstavka 88. člena tega zakona hkrati tudi naprava z dejavnostjo iz 110. člena tega zakona ali druga naprava ali dejavnost iz 126. člena tega zakona ali obrat iz 131. člena tega zakona, se lahko na zahtevo vlagatelja vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja presoja vplivov na okolje izvede v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za napravo ali dejavnost iz 110. ali 126. člena tega zakona ali obrat iz 131. člena tega zakona.

(2) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi sestavine vloge iz 92. člena tega zakona.

(3) Za obveščanje javnosti in sodelovanje zainteresirane javnosti se v postopkih iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe 97. člena tega zakona, v primeru možnih čezmejnih vplivov naprave na okolje določbe 98. člena tega zakona, za sodelovanje stranskih udeležencev pa določbe 102. člena tega zakona.

(4) Ministrstvo mora poleg vsebin iz prejšnjega odstavka javnost obvestiti tudi o dokumentaciji in podatkih iz drugega odstavka 113. člena tega zakona, če gre za nameravani poseg, ki je tudi naprava iz 110. člena tega zakona, ali z vlogo iz šestega odstavka 127. člena tega zakona, če gre za nameravani poseg, ki je tudi naprava iz tretjega odstavka 127. člena tega zakona, ali z dokumentacijo in podatki iz drugega odstavka 133. člena tega zakona, če gre za nameravani poseg, ki je hkrati tudi obrat tveganja iz 131. člena tega zakona.

(5) Za določitev stranskih udeležencev se v postopkih iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe 102. in 114. člena tega zakona, če gre za napravo iz 110. člena tega zakona, določbe 128. člena tega zakona, če gre za napravo iz tretjega odstavka 127. člena tega zakona, ali določbe 133. člena tega zakona, če gre za obrat iz 131. člena tega zakona.

(6) Če so v postopkih iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja in okoljevarstvenega dovoljenja po tem zakonu, ministrstvo izda odločbo, ki poleg vsebin iz 100. člena tega zakona vsebuje tudi vsebine iz 116. člena tega zakona, če gre za napravo iz 110. člena tega zakona, vsebine iz 127. člena tega zakona, če gre za napravo iz 126. člena tega zakona, ali vsebine iz 134. člena tega zakona, če gre za obrat iz 131. člena tega zakona.

(7) Za zagotavljanje dostopa do pravnega varstva zainteresirane javnosti se v postopkih iz prvega odstavka tega člena uporabljajo določbe 103. člena tega zakona.«;

9.      v 147. členu:

-  v četrtem odstavku na vseh mestih za besedo »ministrstvo« dodata vejica in besedilo »pristojno za ohranjanje narave«,

-  v sedmem odstavku za besedo »izvajanje« dodata vejica in besedilo »minister, pristojen za vode, pa predpiše klasifikacijo s področja voda«,

-  v desetem odstavku za besedo »nesrečami« dodata vejica in besedilo »in ministrstvu, pristojnemu za vode«;

10.   v 150. členu v petem odstavku za besedo »javnosti« dodata vejica in besedilo »minister, pristojen za vode, pa predpiše vrste emisij, ki so predmet obratovalnega monitoringa odpadnih voda, metodologijo izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda ter način, vrsto in obliko sporočanja podatkov ministrstvu, občini, na območju katere oseba obratuje, in obveščanja javnosti«;

11.   v 151. členu za dvanajstim odstavkom doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:

»(13) Ne glede na prejšnji odstavek minister, pristojen za vode, s predpisom določi opremo in vrsto akreditacije ali druge tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz tretjega odstavka tega člena za področje voda, pogoje, ki jih mora izpolnjevati podizvajalec iz 3. točke šestega odstavka tega člena, za primere iz devetega in desetega odstavka tega člena pa določi še zahteve v zvezi z merilno opremo za izvajanje obratovalnega monitoringa s področja voda.«;

12.   v 152. členu v tretjem odstavku za besedo »odstavka« dodata vejica in besedilo »minister, pristojen za vode, pa predpiše način preverjanja kakovosti izvajanja monitoringa s področja voda«;

13.   v 154. členu:

-  v šestnajstem odstavku za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek upravljavec centralnega registra prebivalstva na zahtevo ministrstva, pristojnega za vode, določi enotno matično številko občana izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode iz osmega odstavka tega člena.«,

-  v sedemnajstem odstavku za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek upravljavec poslovnega registra na zahtevo ministrstva, pristojnega za vode, vpiše v poslovni register pravno osebo, ki je izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo oziroma odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode iz osmega odstavka tega člena.«,

-  dvajseti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(20) Pristojni organ občine mora ministrstvu, pristojnemu za vode, sporočiti podatke o izvajalcih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja, potrebne za vodenje in vzdrževanje evidence. Ministrstvo, pristojno za vode, posreduje evidenco iz 7. točke prvega odstavka tega člena, razen evidence upravljanja voda, ministrstvu do konca tekočega leta za preteklo leto.«;

14.   v 158. členu:

-  v prvem odstavku v 1. točki črta besedilo »varstva okolja«,

-  za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ministrstvo, pristojno za vode, posreduje v objavo na osrednje spletno mesto državne uprave operativne programe iz 1. točke in podatke iz 8. in 9. točke prvega odstavka tega člena s področja voda.«;

15.   v 159. členu v prvem odstavku za besedilom »določenih v predpisih EU« dodata vejica in besedilo »razen podatkov s področja voda, ki jih posreduje in izmenjuje ministrstvo, pristojno za vode, oziroma podatkov s področja ohranjanja narave, ki jih posreduje in izmenjuje ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave«;

16.   v 243. členu v drugem odstavku za besedilom »ohranjanje narave,« doda besedilo »vode,«.

39. člen

V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) se:

1.      v drugem odstavku 101. člena, v prvem in petem odstavku 101.a člena, v prvem in tretjem odstavku 101.b člena, v tretjem, četrtem, petem, šestem in dvanajstem odstavku v 101.c člena, v tretjem, šestem in sedmem odstavku 101.e člena ter v prvem in tretjem odstavku 101.f člena beseda »ministrstvo« v vseh sklonih in z obema začetnicama nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za okolje,« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico;

2.      v 168. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstva za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za okolje, ministrstva, pristojnega za prostor, ali ministrstva, pristojnega za naravo,«;

3.      v 171. členu:

-  v tretjem odstavku besedilo »ministrstvo za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave,«,

-  v šestem odstavku besedilo »ministrstvo za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave«.

40. člen

V Zakonu o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20) se v 11. členu v četrtem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave«.

41. člen

V Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list RS, št. 114/05 – uradno prečiščeno besedilo, 90/07, 102/07, 40/12 – ZUJF, 17/14 in 163/22) se:

1.      v 7. členu:

-  v prvem odstavku besedilo »pristojnega za okolje« nadomesti z besedilom »pristojnega za naravne vire«,

-  v drugem odstavku šesta alineja spremeni tako, da se glasi:

»‒ po en predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje s področja monitoringa naravnih pojavov, in ministrstva, pristojnega za naravne vire s področja priprave in izvedbe programov odprave posledic naravnih nesreč na stvareh (v nadaljnjem besedilu: program odprave posledic nesreče).«;

2.      v četrti in sedmi alineji prvega odstavka ter v četrtem, petem in šestem odstavku 8. člena, v prvem, drugem in tretjem odstavku 12. člena, v četrtem odstavku 13. člena, v 1. točki petega odstavka 14. člena, v tretjem, četrtem in šestem odstavku 30. člena, v drugem in osmem odstavku 31. člena, v prvem in drugem odstavku 32. člena, v prvem, drugem, tretjem, četrtem in petem odstavku 33. člena, v prvem odstavku 45. člena, v prvem in drugem odstavku 47. člena, v petem odstavku 49. člena, v drugem odstavku 53. člena, v prvem odstavku 64. člena in v drugem odstavku 65. člena besedilo »pristojnega za okolje« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »pristojnega za naravne vire« v ustreznem sklonu.

42. člen

V Zakonu o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 3/06 – uradno prečiščeno besedilo, 80/10 – ZUPUDPP in 109/12) se:

1.      v 3. členu v sedmem odstavku besedilo »Ministrstvo za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč in prostor«;

2.      v 5. členu v sedmem odstavku besedilo »minister, pristojen za okolje« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za odpravo posledic naravnih nesreč«;

3.      v 21. členu v drugem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za okolje« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za odpravo posledic naravnih nesreč«.

43. člen

V Zakonu o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06 – ZUE) se v 17. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Naloge v zvezi z obravnavanjem vlog in dodeljevanjem sredstev državne pomoči opravlja komisija za sredstva državne pomoči (v nadaljnjem besedilu: komisija za popotresno obnovo objektov), ki jo na predlog ministrstev, pristojnih za kmetijstvo in gozdarstvo, naravne vire, prostor, gospodarstvo, zdravje, infrastrukturo, solidarno prihodnost, finance, ter kulturo, imenuje vlada. Strokovna opravila za komisijo za popotresno obnovo objektov opravlja ministrstvo, pristojno za naravne vire.«.

44. člen

V Zakonu o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (Uradni list RS, št. 87/11, 25/14 – ZSDH-1, 50/14, 90/15, 67/17 in 65/20) se:

1.      v 5. členu v sedmem odstavku besedilo »Agenciji Republike Slovenije za okolje« nadomesti z besedilom »Direkciji Republike Slovenije za vode«;

2.      v 10. členu v tretjem odstavku besedilo »okolje in prostor« nadomesti z besedo »vode«.

45. člen

V Zakonu o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 46/14 – ZON-C) se v 26. členu v prvem odstavku besedilo »Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor in Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine« nadomesti z besedilom »inšpekcija, pristojna za področje narave, in inšpekcija, pristojna za področje kulturne dediščine«.

46. člen

V Interventnem zakonu za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 206/21 – ZDUPŠOP) se:

1.      v 6. členu v prvem in drugem odstavku besedilo »Minister, pristojen za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za prostor«;

2.      v 7. členu v drugem odstavku besedilo »spletni strani ministrstva, pristojnega za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »osrednjem spletnem mestu državne uprave«.

47. člen

V Zakonu o letalstvu (Uradni list RS, št. 81/10 – uradno prečiščeno besedilo, 46/16 in 47/19) se:

1.      v 31. členu v osmem odstavku besedilo »za okolje« nadomesti z besedilom »za ohranjanje narave«;

2.      v 95. členu v drugem odstavku besedilo »okolje in prostor« nadomesti z besedilom »meteorološke pojave, varovanje okolja, ohranjanje narave,«;

3.      v 115. členu v prvem odstavku besedilo »okolje in prostor« nadomesti z besedilom »varovanje okolja«;

4.      v 124. členu v drugem odstavku besedilo »okolje in prostor« nadomesti z besedilom »meteorološke pojave«.

48. člen

V Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) se:

1.      v 40. členu v drugem odstavku za besedilom »varstvo okolja,« doda besedilo »ohranjanje narave, vode,«;

2.      v 69. členu v tretjem odstavku za besedilom »predpisi, ki urejajo varstvo okolja« doda besedilo »in ohranjanje narave«.

49. člen

V Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 23/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – ORZDen27, 11/01 – odl. US, 54/04 – ZDoh-1 in 18/05 – odl. US) se v 54. členu v prvem odstavku v 4. točki besedilo »ministrstvo, pristojno za okolje in prostor« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave«.

50. člen

V Zakonu o nepremičninskem posredovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/11 in 47/19) se:

1.      v 2. členu v 7. točki besedilo »ministrstvo, pristojno za prostor« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za stanovanja«;

2.      v šestem odstavku 5. člena, v drugem odstavku 8. člena in v drugem odstavku 32. člena besedilo »minister, pristojen za prostor« z obema začetnicama nadomesti z besedilom »minister, pristojen za stanovanja« z ustrezno začetnico.

51. člen

V Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17, 26/19 in 172/21) se:

1.      v prvem odstavku 6. člena ter v prvem in petem odstavku 124. člena besedilo »ministrstvo, pristojno za okolje« v obeh sklonih nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za naravne vire« v ustreznem sklonu;

2.      v prvem odstavku 6. člena, petem odstavku 7. člena, četrtem odstavku 9. člena, šestnajstem odstavku 16. člena, drugem odstavku v 17. člena, v tretjem odstavku 19. člena, v drugem odstavku 20. člena, v drugem odstavku 24. člena, v prvem in drugem odstavku 30. člena, v osmem odstavku 33. člena, v osmem odstavku 35. člena, v prvem, šestem in sedmem odstavku 43. člena, v četrtem odstavku 44. člena, v četrtem odstavku 51. člena, v šestem odstavku 53. člena, v petem in sedmem odstavku 89. člena, v tretjem odstavku 90. člena, v štirinajstem odstavku 92. člena, v osmem odstavku 93. člena, v četrtem odstavku 100. člena, v šestem odstavku 101. člena, v prvem odstavku 104. člena, v petem odstavku 108. člena, v petem odstavku 110. člena, v drugem odstavku 111. člena, v petem odstavku 112. člena, v petem odstavku 115. člena, v osmem odstavku 116. člena, v tretjem odstavku 118. člena, v petem odstavku 119. člena, v tretjem odstavku 120. člena, v trinajstem odstavku 121. člena, v prvem in drugem odstavku 129. člena, v prvem odstavku 146. člena, v četrtem odstavku 147. člena, v enajstem odstavku 159. člena, v drugem odstavku 162. člena, v devetem odstavku 170. člena, v šestem odstavku 171. člena ter v tretjem odstavku 186. člena besedilo »minister, pristojen za okolje« v vseh sklonih z obema začetnicama nadomesti z besedilom »minister, pristojen za naravne vire« v ustreznem sklonu in z ustrezno začetnico.

52. člen

V Stanovanjskem zakonu (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21) se v 121.b členu v tretjem odstavku črtata vejica in besedilo »pristojen za prostor«.

53. člen

V Zakonu o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 196/21 in 163/22) se:

1.      v 4. členu za besedilom »če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopke odločanja« doda besedilo »ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo,«;

2.      v 7. členu v tretjem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

3.      v 8. členu v prvem in tretjem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«;

4.      v 9. členu v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »Minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«, v drugem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za zdravje« z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Strokovni svet za DO ima devet članov, od katerih osem imenuje minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, in enega minister, pristojen za finance.«;

5.      v 10. členu v četrtem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

6.      v 12. členu v tretjem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«, v petem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

7.      v 14. členu v osmem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«, v dvanajstem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za zdravje ob soglasju ministra, pristojnega za socialno varstvo« z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

8.      v 17. členu v drugem odstavku v drugem stavku besedilo »Minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

9.      v 18. členu v tretjem odstavku v drugem stavku besedilo »Minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

10.   v 30. členu v četrtem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za zdravje« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«, v petem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

11.   v 32. členu v četrtem odstavku v drugem stavku besedilo »Minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

12.   v 33. členu v petem odstavku v drugem stavku besedilo »Minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

13.   v 58. členu sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(7) Obseg posteljnih zmogljivosti DO v instituciji iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, obseg posteljnih zmogljivosti DO v instituciji iz tretje alineje drugega odstavka tega člena pa določi minister, pristojen za zdravje.«. V devetem odstavku v drugem stavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za zdravje« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«, v desetem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka tega člena pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje«;

14.   v 59. členu v tretjem in sedmem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje«;

15.   v 60. členu v prvem odstavku besedilo »minister, pristojen za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

16.   v 61. členu v tretjem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje«;

17.   v 63. členu v drugem odstavku v četrti alineji besedilo »minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

18.   v 64. členu v tretjem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, za opravljanje DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona pa v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje«;

19.   v 66. členu v drugem odstavku v prvi alineji besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«;

20.   v 68. členu v prvem odstavku v drugi alineji besedilo »ministrstva, pristojnega za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo«, v drugem odstavku pa besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«;

21.   v 75. členu v sedmem odstavku v prvem stavku besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«, v drugem stavku besedilo »ministrstvo, pristojno za socialne varstvo« z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«, v osmem odstavku pa besedilo »ministrstva, pristojnega za socialno varstvo« z besedilom »ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo«;

22.   v 88. členu v tretjem odstavku besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

23.   v 90. členu v tretjem odstavku v drugem stavku besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«;

24.   v 92. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«, v drugem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje«,« z besedilom »Ministrstvo, pristojno za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona«, v tretjem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« z besedilom »Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo« in besedilo »za namene iz 17. in 19. točke 89. člena tega zakona« z besedilom »za namene iz 4. do 7., 10., 12. do 17. in 19. točke 89. člena tega zakona«, v petem odstavku v drugem stavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje, odobri« z besedilom »Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in ministrstvo, pristojno za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona odobrita«, v šestem odstavku besedilo »ministrstvu, pristojnemu za zdravje« z besedilom »ministrstvoma, pristojnima za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona« in v osmem odstavku v drugem stavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje, odobri« z besedilom »Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona odobrita«;

25.   v 93. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«;

26.   v 97. členu v naslovu ter v prvem in tretjem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« z obema začetnicama nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo« z ustrezno začetnico;

27.   v 99. členu besedilo »ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in« nadomesti z besedilom »ministrstvoma, pristojnima za zdravje in za dolgotrajno oskrbo, ter«;

28.   v 100. členu besedilo »ministrstvu, pristojnemu za zdravje, in« nadomesti z besedilom »ministrstvoma, pristojnima za zdravje in za dolgotrajno oskrbo, ter«;

29.   v 104. členu v prvem odstavku v drugi alineji besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«;

30.   v 105. členu v prvem odstavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje, opravlja« nadomesti z besedilom »Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona opravljata«. Drugi odstavek se črta. V dosedanjem tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta drugi in tretji odstavek, se besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje, in ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,« nadomesti z besedilom »Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona«;

31.   v 106. členu v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) V opravljanje nadzora iz druge in tretje alineje drugega odstavka 104. člena tega zakona pri izvajalcih DO v instituciji iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona, ministrstvo, pristojno za zdravje, na poziv ministra, pristojnega za dolgotrajno oskrbo, v komisijo iz prve alineje prejšnjega odstavka imenuje enega člana.«. V tretjem in petem odstavku se besedilo »minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona«;

32.   v 108. členu v drugem odstavku v tretjem stavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje, lahko izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem, ob soglasju ministrstva, pristojnega za socialno varstvo,« nadomesti z besedilom »Ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, lahko izvajanje strokovnega nadzora s svetovanjem, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona,«, v tretjem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za zdravje,« z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona« in besedilo »ministrstva, pristojnega za zdravje« z besedilom »ministrstva, pristojnega za dolgotrajno oskrbo, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona«, v četrtem odstavku pa besedilo »ministrstvu, pristojnemu za zdravje« z besedilom »ministrstvu, pristojnemu za dolgotrajno oskrbo, ob soglasju ministrstva, pristojnega za zdravje, v zvezi z opravljanjem DO v instituciji v obliki negovalnih domov iz tretje alineje drugega odstavka 58. člena tega zakona«;

33.   v 110. členu v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje« nadomesti z besedilom »Ministrstvi, pristojni za dolgotrajno oskrbo in za zdravje«, beseda »izreče« pa z besedo »izrečeta«. Drugi odstavek se črta. Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.;

34.   v 113. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za zdravje« na dveh mestih nadomesti z besedilom »pristojno ministrstvo«, v drugem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za zdravje« z besedilom »pristojni minister«;

35.   v 115. členu besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje,« nadomesti z besedilom »Pristojno ministrstvo«;

36.   v 117. členu v napovednem stavku besedilo »Ministrstvo, pristojno za zdravje, opravlja« nadomesti z besedilom »Ministrstvi, pristojni za zdravje in za dolgotrajno oskrbo, opravljata«;

37.   v 118. členu v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »minister, pristojen za zdravje« nadomesti z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo« in v drugi alineji besedilo »ministrom, pristojnim za zdravje« z besedilom »ministrom, pristojnim za dolgotrajno oskrbo«, v drugem odstavku v drugem stavku in v tretjem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za zdravje« z besedilom »ministrstvo, pristojno za dolgotrajno oskrbo«, v petem in sedmem odstavku pa besedilo »Minister, pristojen za zdravje« z besedilom »Minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

38.   v 121. členu v prvem odstavku besedilo »ministrstvom, pristojnim za zdravje, ali ministrstvom, pristojnim za socialno varstvo,« nadomesti z besedilom »pristojnim ministrstvom«;

39.   v 130. členu v drugem odstavku besedilo »ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve« nadomesti z besedilom »ministrstvu, pristojnemu za dolgotrajno oskrbo«, v tretjem odstavku pa besedilo »minister, pristojen za socialne zadeve« z besedilom »minister, pristojen za dolgotrajno oskrbo«;

40.   v 133. členu v 3. točki besedilo »ministrstvo, pristojno za socialno varstvo,« nadomesti z besedilom »ministrstvi, pristojni za socialno varstvo in za dolgotrajno oskrbo,«.

54. člen

Podzakonski predpisi in akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se uskladijo s tem zakonom najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. V tem roku ministrstva prevzamejo naloge v skladu s tem zakonom, ustrezne javne uslužbence, opremo, dokumentacijo, evidence, zbirke podatkov, prostore in nedokončane postopke. Datum prenosa nedokončanih postopkov določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradnikom, ki so z dnem uveljavitve tega zakona na položaju generalnega direktorja na ministrstvu, z uveljavitvijo aktov iz prejšnjega odstavka ne glede na določbo četrtega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb) položaji ne prenehajo, če se direktorati, ki jih vodijo, ustanovijo v vsebinsko enakem ali zmanjšanem obsegu na istem ali drugem ministrstvu.

Splošne, kadrovske, pravne in finančne zadeve, zadeve informacijske tehnologije, izvajanje organizacijskega in tehničnega dela evropskih zadev in projektov iz evropske perspektive 2014‒2021 ter načrta za odpornost in okrevanje za Ministrstvo za solidarno prihodnost najdlje do 31. decembra 2023 opravlja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Že začeti projekti Ministrstva za zdravje na področju dolgotrajne oskrbe iz Evropske kohezijske politike 2014-2020 se ne glede na 38.c člen zakona ne prenesejo na Ministrstvo za solidarno prihodnost, ampak se zaključijo na Ministrstvu za zdravje.

55. člen

Ne glede na drugi odstavek 47. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) se do začetka uporabe rebalansa proračuna države ali sprememb proračuna države ali novega proračuna države sredstva za delovanje Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj zagotavljajo iz finančnega načrta Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, sredstva za delovanje Ministrstva za digitalno preobrazbo pa iz finančnega načrta Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.

56. člen

Ministrstvo, pristojno za okolje, v enem letu po uveljavitvi tega zakona ob smiselni uporabi 121. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) po uradni dolžnosti spremeni vsa okoljevarstvena dovoljenja, izdana za obratovanje odlagališč odpadkov, v delu, ki določa upravičenca do sredstev finančnega jamstva, ki jih morajo v skladu s predpisi, ki urejajo odlagališča odpadkov, za zavarovanje izvedbe ukrepov, določenih v okoljevarstvenih dovoljenjih, zagotoviti upravljavci odlagališč odpadkov. S spremembo določi, da je upravičenec do sredstev iz finančnega jamstva, ki ga mora upravljavec odlagališča odpadkov zagotoviti za obdobje po izteku ročnosti finančnega jamstva, veljavnega v trenutku izdaje odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja, ministrstvo, pristojno za okolje.

57. člen

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odlok o Svetu za razvoj informatike (Uradni list RS, št. 26/22).

Svet za razvoj informatike opravlja naloge v skladu z odlokom iz prejšnjega odstavka do prevzema nalog Ministrstva za digitalno preobrazbo.

58. člen

Naloge izvajanja enotne informacijske varnostne politike do določitve pristojnosti za opravljanje nalog v zakonu, ki ureja informacijsko varnost, opravlja ministrstvo, pristojno za upravljanje informacijsko-komunikacijskih sistemov.

59. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.