Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Energetskega zakona obsega:
- Energetski zakon – EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14 z dne 7. 3. 2014),
- Zakon o spremembah Energetskega zakona – EZ-1A (Uradni list RS, št. 81/15 z dne 30. 10. 2015),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-1B (Uradni list RS, št. 43/19 z dne 28. 6. 2019),
- Energetski zakon – uradno prečiščeno besedilo – EZ-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 60/19 z dne 8. 10. 2019),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-1C (Uradni list RS, št. 65/20 z dne 8. 5. 2020),
- Zakon o učinkoviti rabi energije – ZURE (Uradni list RS, št. 158/20 z dne 2. 11. 2020),
- Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije – ZSROVE (Uradni list RS, št. 121/21 z dne 23. 7. 2021),
- Zakon o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, št. 172/21 z dne 29. 10. 2021),
- Zakon o oskrbi s plini – ZOP (Uradni list RS, št. 204/21 z dne 28. 12. 2021).
ENERGETSKI ZAKON
(EZ-1)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
I. poglavje: VSEBINA IN PODROČJE UPORABE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa načela energetske politike, pravila delovanja trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela in ukrepe za doseganje zanesljive oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz obnovljivih virov, določa pogoje za obratovanje energetskih naprav, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) ter pristojnosti drugih organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu.
2. člen
(prenos in izvrševanje predpisov Evropske unije)
(1) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:
- Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, Direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 114; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/31/ES),
(2) Ta zakon določa tudi pristojne organe za izvajanje in sankcije za kršitve naslednjih Uredb Evropske unije:
- Uredbe (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211 z dne 14. 8. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (ES) št. 713/2009),
- Uredbe (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga (UL L št. 326 z dne 8. 12. 2011, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1227/2011),
- Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018 str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1999/EU).
3. člen
(namen zakona)
Namen zakona je zagotoviti konkurenčno, varno, zanesljivo in dostopno oskrbo z energijo in energetskimi storitvami ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja.
4. člen
(pomen izrazov)
Če ni v posameznem delu zakona pomen izraza določen drugače, imajo v zakonu uporabljeni izrazi naslednji pomen:
1. »ACER« pomeni Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 713/2009;
2. (prenehala veljati)
3. »daljinsko hlajenje« pomeni distribucijo ohlajenih tekočin iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;
4. »daljinsko ogrevanje« pomeni distribucijo pare, vroče ali tople vode iz centralnih proizvodnih virov po omrežju do končnih odjemalcev v več zgradbah ali lokacijah;
5. »distribucija tekočih goriv« pomeni distribucijo tekočih goriv do končnih uporabnikov, ki se ne izvaja po distribucijskih cevnih omrežjih;
6. »distribucija toplote« pomeni prenos toplote po distribucijskem sistemu, ki vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;
7. »distribucijski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucijskega operaterja električne energije in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema električne energije na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji električne energije;
8. »dolgoročno načrtovanje« pomeni dolgoročno načrtovanje potrebnih naložb v proizvodnjo, prenosne in distribucijske zmogljivosti ter druge objekte, za zadostitev povpraševanja sistema po električni energiji, zemeljskem plinu in drugih energentih, in za zagotovitev zanesljive oskrbe odjemalcev;
9. »elektrika« pomeni električno energijo;
10. »elektrooperater« pomeni sistemskega operaterja ali distribucijskega operaterja;
11. (prenehala veljati)
12. (prenehala veljati)
13. »gospodinjski odjemalec« pomeni odjemalca, ki kupuje električno energijo, zemeljski plin, toploto ali drug energetski plin za svojo lastno rabo v gospodinjstvu, kar izključuje rabo za opravljanje trgovskih ali poklicnih dejavnosti;
14. »končna bruto poraba energije« pomeni energijo ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, vključno z električno energijo in toploto, ki jo porabi sektor pretvorbe energije za proizvodnjo električne energije in toplote, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu;
15. »končna poraba energije« pomeni energijo ali energent, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, razen dobave sektorju pretvorbe energije;
16. »končni odjemalec« pomeni fizično ali pravno osebo, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
17. »lokalna skupnost« pomeni samoupravno lokalno skupnost;
18. »lokalni energetski koncept« je koncept razvoja lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti na področju oskrbe in rabe energije, ki vključuje ukrepe za učinkovito rabo energije ter način oskrbe z energijo iz obnovljivih virov, soproizvodnje, odvečne toplote in iz drugih virov;
19. »napredni merilni sistem« pomeni elektronski sistem, ki lahko meri porabo energije, ob čemer doda več informacij kot običajni števec ter lahko pošilja in prejema podatke z uporabo elektronske komunikacije;
20. »nizkoogljične tehnologije« pomeni tehnologije, ki med proizvodnjo toplote ali električne energije ne povzročajo emisij ogljikovega dioksida;
21. »obnovljivi viri energije« so obnovljivi nefosilni viri energije (veter, sonce, aerotermalna, hidrotermalna in geotermalna energija, energija oceanov, vodna energija, biomasa, plin, pridobljen iz odpadkov, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplin);
22. (prenehala veljati)
23. »odjemalec« je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo ali gorivo za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo;
24. »operater« pomeni elektrooperater ali operater sistema zemeljskega plina;
25. »operater distribucijskega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnosti distribucije zemeljskega plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po distribuciji plina;
26. »operater prenosnega sistema« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnosti prenosa zemeljskega plina in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj prenosnega sistema na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu plina;
27. »operater sistema« je operater prenosnega sistema zemeljskega plina ali operater distribucijskega sistema zemeljskega plina;
28. »podjetje za maloprodajo energije« pomeni pravno ali fizično osebo, ki prodaja energijo končnim odjemalcem;
29. (prenehala veljati)
30. (prenehala veljati)
31. (prenehala veljati)
32. »revizor« je revizijska družba ali samostojni revizor, ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja;
33. »sistemski operater« pomeni pravno ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosa električne energije in je odgovorna za obratovanje, vzdrževanje in razvoj na določenem območju, za medsebojne povezave z drugimi sistemi, kadar je ustrezno, in za zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti sistema za zadovoljitev razumnih potreb po transportu električne energije;
34. »soproizvodnja« pomeni postopek sočasne proizvodnje toplote in električne ali mehanske energije;
35. »toplota« pomeni toploto v obliki pare, vroče vode, tople vode ali ohlajenih tekočin;
36. (črtana);
37. (prenehala veljati)
38. (prenehala veljati)
5. člen
(cilji zakona)
Cilji na področju oskrbe in rabe energije so zlasti:
- zanesljiva oskrba z energijo,
- zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu energije,
- konkurenčnost pri izvajanju netržnih dejavnosti,
- učinkovita pretvorba energije,
- zmanjšanje rabe energije,
- učinkovita raba energije,
- energetska učinkovitost,
- večja proizvodnja in raba obnovljivih virov energije,
- prehod na nizkoogljično družbo z uporabo nizkoogljičnih energetskih tehnologij,
- zagotavljanje energetskih storitev,
- zagotavljanje socialne kohezivnosti,
- varstvo potrošnikov kot končnih odjemalcev energije,
- zagotavljanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem določb tega zakona.
6. člen
(uporaba zakona)
(1) Določbe tega zakona se, če ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo za pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki opravljajo dejavnosti na naslednjih področjih energetskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalci energetskih dejavnosti):
- predelava nafte ali naftnih derivatov,
- skladiščenje plinastih, tekočih in trdih goriv,
- transport energije in goriv po omrežjih,
- proizvodnja, pridobivanje, trgovanje in distribucija tekočih in plinastih goriv,
- proizvodnja električne energije,
- proizvodnja in distribucija toplote za daljinsko ogrevanje in hlajenje,
- dejavnost operaterja,
- dobava električne energije, plina ali toplote,
- dejavnost operaterja trga z električno energijo,
- trgovanje, zastopanje in posredovanje na trgu z električno energijo oziroma zemeljskim plinom.
(2) Določbe tega zakona se, če ni v posameznih členih drugače določeno, uporabljajo tudi za druge pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: drugi zavezanci), in sicer za:
- gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnost pridobivanja premoga, nafte in zemeljskega plina,
- izvajalce energetskih storitev, energetskega svetovanja in energetskih pregledov,
- inštalaterje naprav na obnovljive vire energije,
- proizvajalce ali njihove pooblaščene zastopnike ali uvoznike ali distributerje ali trgovce, ki dajejo na trg proizvode, povezane z energijo,
- proizvajalce ali njihove pooblaščene zastopnike ali uvoznike, ki dajejo na trg naprave za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije,
- upravljavce oziroma lastnike javnih parkirišč in parkirišč, ki so dostopna javnosti, ter parkirišč stavb oseb javnega sektorja,
- osebe javnega sektorja,
- Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad,
- lastnike stavb,
- uporabnike stavb,
- pravne osebe javnega in zasebnega prava ter fizične osebe, ki so lastniki oziroma uporabniki energetskih postrojev, naprav in napeljav,
- končne odjemalce energije.
II. poglavje: TEMELJNA NAČELA
7. člen
(načelo prioritete)
(1) Ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje rabe energije imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi ukrepa, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo.
(2) Ukrepi za zagotavljanje novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov imajo pri primerljivih stroških, upoštevanih v življenjski dobi naprave, prednost pred zagotavljanjem novih zmogljivosti za oskrbo z energijo iz drugih virov.
8. člen
(načelo stroškovne učinkovitosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona, prizadevati doseči čim nižje neposredne stroške ukrepov za pravne in fizične osebe in čim nižje zunanje stroške glede na dosežene rezultate, ob upoštevanju načela stroškov v celotni življenjski dobi.
9. člen
(načelo socialne kohezivnosti)
Oskrba z energijo omogoča primerne življenjske pogoje revnejšim skupinam prebivalstva oziroma gospodinjstvom.
10. člen
(načelo enakega obravnavanja)
Postopki, ki so povezani z gradnjo zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
11. člen
(načelo preglednosti)
Postopki, ki so povezani z gradnjo zmogljivosti za oskrbo z energijo, z oskrbo z energijo ali z rabo energije, ki jih vodi država ali lokalne skupnosti, morajo biti vodeni na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
12. člen
(načelo javnosti)
(1) Količinski podatki o dobavah energije po vrstah odjemnih skupin in po skupinah končnih odjemalcev, so javni, če ni z zakonom drugače določeno.
(2) Javnost je vključena v postopke sprejemanja politik, strategij, programov in načrtov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije, skladno s tem zakonom.
(3) Javnost je vključena v postopke izdajanja splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na oskrbo in rabo energije, skladno s tem zakonom.
13. člen
(načelo varstva potrošnikov)
Pri oskrbi z energijo morajo biti upoštevane pravice potrošnikov kot končnih odjemalcev energije.
14. člen
(načelo celovitosti)
Država in lokalna skupnost morata pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov in splošnih pravnih aktov ter pri izvajanju drugih zadev iz svoje pristojnosti upoštevati njihove vplive na doseganje ciljev s področja energijske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in okoljske sprejemljivosti.
15. člen
(načelo spodbujanja)
(1) Država in lokalna skupnost v skladu s svojimi pristojnostmi spodbujata dejavnosti za povečanje energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih ter drugih nizkoogljičnih virov energije.
(2) Pri določanju spodbud morajo biti okolju prijaznejše naprave, tehnologije, oprema, proizvodi in storitve ter dejavnosti deležne večjih ugodnosti od okolju manj prijaznih.
(3) Država in lokalne skupnosti spodbujajo ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije.
16. člen
(načelo pregledne in nepristranske oskrbe z energijo)
Odjemalci energije iz omrežij imajo pravico do oskrbe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi ter s splošnimi akti, izdanimi po javnem pooblastilu.
17. člen
(načelo konkurenčnosti)
(1) Država je dolžna uveljavljati tržna pravila in spodbujati konkurenco pri oskrbi z energijo.
(2) Proizvajalce ali dobavitelje energije je treba obravnavati nepristransko v okviru pogojev za obratovanje sistemov, določenih s tem zakonom.
18. člen
(načelo onesnaževalec plača)
Proizvajalci energije morajo nositi bremena in tveganja onesnaževanja okolja, ki jih njihova proizvodnja povzroča. Pri tem je potrebno upoštevati okoljska bremena in tveganja, ki nastajajo v celotnem življenjskem ciklu od proizvodnje surovin, med obratovanjem, v primeru nesreč, po zaključku delovanja, ob sanaciji okolja in odlaganju odpadkov.
19. člen
(načelo okoljske trajnosti)
Državni organi in organi lokalnih skupnosti si morajo pri sprejemanju politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov ter pri izvedbi ukrepov na podlagi tega zakona, prizadevati doseči čim nižje negativne učinke na okolje, pri čemer se upoštevajo okoljska bremena v celotnem življenjskem ciklu. V primeru politik, strategij, programov, načrtov, splošnih in konkretnih pravnih aktov, ki imajo dolgoročne učinke na okolje, si je potrebno prizadevati za zmanjšanje okoljskega bremena na prihodnje generacije.
III. poglavje: ENERGETSKA POLITIKA
20. člen
(energetska politika)
(1) Energetska politika je izvajanje ukrepov v skladu z načeli tega zakona, s katerimi se zagotavlja doseganje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe države z energijo, in sicer s spodbujanjem:
- zanesljive in kakovostne oskrbe z energijo,
- dolgoročne uravnoteženosti razvoja energetskega gospodarstva glede na gibanje porabe energije,
- načrtne diverzifikacije različnih primarnih virov energije, upoštevajoč njihovo ekonomiko,
- konkurenčne oskrbe z energijo,
- rabe obnovljivih in nizkoogljičnih virov energije,
- zagotavljanja prednosti učinkovite rabe energije pred oskrbo z energijo,
- okoljske sprejemljivosti pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in rabi vseh vrst energije,
- konkurence na trgu z energijo,
- prilagodljivih porabnikov energije,
- varstva potrošnikov.
(2) Ukrepi za doseganje ciljev iz prejšnjega odstavka se določijo v naslednjih dokumentih dolgoročnega načrtovanja: v energetskem konceptu Slovenije, celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu ter v operativnih in akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo. Ukrepi morajo zajemati regulativno urejanje oskrbe z energijo, sklepanje in izvajanje mednarodnih pogodb s področja energije, izvajanje investicij in spodbujanje investicij na področju energije ter druge aktivnosti.
(3) Izvajanje ukrepov za doseganje ciljev iz prvega odstavka tega člena je v splošnem gospodarskem interesu države.
21. člen
(prednostna raba energije)
Ob enakih specifičnih stroških za doseganje prihrankov energije v primerjavi s stroški za zagotavljanje novih zmogljivosti za enako količino energije imajo prednost ukrepi za doseganje prihrankov energije, ob hkratni zahtevi po ohranjanju obstoječe zanesljivosti energetskega sistema.
22. člen
(mednarodne obveznosti)
Obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in sporazumov, predvsem glede trga energije, naložb, prenosa energije in energentov ter povezovanja v mednarodne energetske sisteme, so sestavni del energetske politike in načrtovanja razvoja energetskih dejavnosti.
23. člen
(Energetski koncept Slovenije)
(1) Energetski koncept Slovenije (v nadaljnjem besedilu: EKS) je osnovni razvojni dokument, ki predstavlja nacionalni energetski program in ga na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z resolucijo sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor).
(2) Z EKS se na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določijo cilji zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let.
(3) Z EKS se določijo:
- projekcija energetske bilance in način oskrbe ter ravnanja z energijo, ki temeljita na dvajsetletni razvojni projekciji države, upoštevajoč tehnološke, okoljske in geopolitične smeri razvoja;
- cilji države pri oskrbi in ravnanju z energijo;
- potrebni ukrepi za doseganje ciljev iz prejšnje alineje;
- obveznosti glede obnovljivih virov energije;
- kazalniki po pripadajočih ciljih energetske politike programskega proračuna Republike Slovenije.
(4) EKS vlada obnovi vsakih deset let, razen v primeru iz šestega odstavka tega člena.
(5) Za izvajanje ukrepov EKS je odgovorna vlada. Vlada vsake tri leta poroča Državnemu zboru o doseganju ciljev nacionalne energetske politike in o izvajanju ukrepov iz EKS.
(6) V primeru, da je na podlagi poročila iz prejšnjega odstavka potrebno veljavni EKS pri določenih ciljih ali ukrepih spremeniti oziroma dopolniti, vlada predlaga Državnemu zboru sprejem novega EKS.
24. člen
(Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt)
(1) Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (v nadaljnjem besedilu: NEPN) v skladu s 3. členom Uredbe 2018/1999/EU pripravi ministrstvo, pristojno za energijo, in ga predloži vladi v sprejem.
(2) Projekti in ukrepi določeni v NEPN so v javnem interesu z vidika energetske in podnebne politike.
25. člen
(letna energetska bilanca)
(1) Letna energetska bilanca napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi.
(2) Ministrstvo, pristojno za energijo, predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi.
(3) Obvezne sestavine energetske bilance so bilance količin primarne in končne energije, izražene v naravnih količinah in ekvivalentni energijski vrednosti, po posameznih virih v državi, in sicer realizacije za predpreteklo leto, oceno za preteklo leto ter napovedi za tekoče in prihodnje leto. Energetske bilance morajo vsebovati tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.
26. člen
(akcijski načrti in operativni programi)
(1) Za izvedbo EKS ali za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, predpisov, strategij in programov Evropske unije, ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju oskrbe z energijo in rabe energije, vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, sprejme akcijske načrte ali operativne programe za oskrbo oziroma rabo energije, in sicer:
- akcijski načrt energetske učinkovitosti;
- akcijski načrt za obnovljive vire;
- akcijski načrt za skoraj nič-energijske stavbe;
- druge akcijske načrte ali operativne programe za oskrbo oziroma rabo energije.
(2) V operativnem programu ali akcijskem načrtu iz prejšnjega odstavka se določijo cilji, programi in ukrepi politike za doseganje ciljev, izvajalci ter višina in viri financiranja izvajanja programov in ukrepov politike.
27. člen
(akcijski načrt energetske učinkovitosti)
(1) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, vsaka tri leta sprejme akcijski načrt energetske učinkovitosti za obdobje do leta 2020.
(2) Akcijski načrt energetske učinkovitosti vključuje cilje povečanja energetske učinkovitosti, programe in ukrepe politike za doseganje ciljev pri oskrbi z energijo in pri rabi energije ter ciljno porabo primarne energije in porabo končne energije leta 2020.
(3) Ministrstvo, pristojno za energijo, vsako leto do 30. aprila pripravi poročilo o napredku pri povečanju energetske učinkovitosti in o tem obvesti Evropsko komisijo.
28. člen
(akcijski načrt za obnovljive vire)
(1) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, sprejme akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje do leta 2020 in ga posreduje Evropski komisiji.
(2) Akcijski načrt za obnovljive vire vključuje nacionalne in sektorske cilje obnovljivih virov, programe in ukrepe za doseganje ciljev ter kadrovske in finančne vire za izvedbo programov in ukrepov za doseganje ciljev.
(3) Vlada v akcijskem načrtu za obnovljive vire za vsako leto do leta 2020 določi naslednje sektorske cilje:
- končne bruto porabe električne energije iz obnovljivih virov;
- končne bruto porabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter
- končne porabe energije iz obnovljivih virov v prometu.
(4) Akcijski načrt za obnovljive vire vključuje tudi oceno potrebnih gradenj nove infrastrukture za daljinsko ogrevanje in hlajenje, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, za doseganje ciljev iz drugega odstavka tega člena, ki se prilagaja razvoju proizvodnje toplote v obratih na biomaso, sončno energijo in geotermalno energijo.
(5) Akcijski načrt za obnovljive vire vključuje tudi ustrezne ukrepe za razvoj omrežne infrastrukture za prenos in distribucijo inteligentnih omrežnih storitev, skladiščnih objektov in elektroenergetskega sistema, ki omogočajo varno delovanje elektroenergetskega sistema in njegovo prilagoditev nadaljnjemu razvoju na področju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z medsebojnimi povezavami med državami članicami Evropske unije ter med državami članicami Evropske unije in tretjimi državami.
(6) Minister, pristojen za energijo, določi način izračuna nacionalnih in sektorskih ciljev iz tretjega odstavka tega člena in kazalnike za preverjanje izpolnjevanja teh ciljev.
(7) Ministrstvo, pristojno za energijo, vsaki dve leti do 31. decembra oceni napredek pri doseganju ciljev s področja obnovljivih virov energije in o tem obvesti Evropsko komisijo.
29. člen
(lokalni energetski koncept)
(1) Lokalna skupnost sprejme lokalni energetski koncept (v nadaljnjem besedilu: LEK) kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za energijo, in ga objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Na podlagi LEK se načrtujejo prostorski in gospodarski razvoj lokalne skupnosti, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, učinkovita raba energije in njeno varčevanje, uporaba obnovljivih virov energije ter izboljšanje kakovosti zraka na območju lokalne skupnosti.
(3) V LEK se opredelijo cilji in ukrepi za doseganje teh ciljev, ki morajo biti v skladu z EKS in akcijskimi načrti iz 26. člena tega zakona in cilji za izboljšanje kakovosti zraka. LEK vključuje posebne cilje in ukrepe za prihranek energije in za povečanje energetske učinkovitosti stavb v lasti lokalnih skupnosti in stanovanjskih skladov ter lokalne načrte za energetsko učinkovitost, ki upoštevajo dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb in možnost učinkovitega individualnega ogrevanja in hlajenja.
(4) Minister, pristojen za energijo, predpiše metodologijo priprave, ki vključuje sodelovanje javnosti, ter obvezno vsebino LEK.
(5) Lokalne skupnosti so dolžne uskladiti LEK z novo sprejetim EKS ali akcijskim načrtom v roku enega leta od sprejetja EKS ali akcijskega načrta.
(6) Več lokalnih skupnosti lahko sprejme skupen LEK, iz katerega morajo biti razvidni cilji in ukrepi posamezne lokalne skupnosti.
(7) LEK se sprejme na vsakih deset let oziroma tudi pogosteje, če se z EKS ali akcijskimi načrti spremenijo cilji in ukrepi ali če se spremenijo podlage za urejanje prostora in razvoja v lokalni skupnosti.
(8) Lokalna skupnost lahko na podlagi usmeritev iz LEK z upoštevanjem okoljskih kriterijev ter tehničnih karakteristik stavb, z odlokom predpiše prioritetno uporabo energentov za ogrevanje.
(9) Organi lokalne skupnosti ter izvajalci energetskih dejavnosti na območju, ki ga pokriva LEK, so dolžni svoje razvojne dokumente ter delovanje uskladiti s cilji in ukrepi, predvidenimi v LEK.
(10) LEK predstavlja obvezno strokovno podlago za pripravo prostorskih načrtov lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost je dolžna svoje prostorske načrte usklajevati z LEK, ki velja na njihovem območju. V primeru neskladnosti med LEK in prostorskim načrtom, lokalna skupnost neskladnosti upošteva v postopku priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta. Če lokalna skupnost v času sprejema LEK ne vodi postopka priprave oziroma sprememb in dopolnitev prostorskega načrta, začne ta postopek na podlagi ugotovljenih neskladnosti v LEK.
(11) Končni odjemalci energije, ki niso gospodinjski odjemalci in so na območju posamezne lokalne skupnosti, morajo tej lokalni skupnosti na zahtevo predati podatke o porabi energije, ki so potrebni za pripravo in izvajanje LEK.
(12) Podatki iz prejšnjega odstavka so podatki o porabi energentov za proizvodnjo toplote, proizvedeni toploti, potrebni toploti in odvečni toploti ter ocene za prihodnje petletno obdobje.
29.a člen
(lokalne energetske organizacije)
(1) Ena ali več lokalnih skupnosti lahko za izvajanje nalog iz tega zakona in zakona, ki ureja učinkovito rabo energije, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti, ustanovi oziroma pooblasti lokalno energetsko organizacijo.
(2) Naloge, ki jih lokalne energetske organizacije izvajajo v javnem interesu, so:
- priprava in izvajanje lokalnih energetskih konceptov,
- naloge, povezane z vzpostavitvijo in izvajanjem sistema upravljanja z energijo,
- izvajanje in vodenje mednarodnih projektov s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije.
(3) Lokalne energetske organizacije vodijo ločene računovodske evidence za sredstva, namenjena opravljanju nalog v javnem interesu iz prejšnjega odstavka.
30. člen
31. člen
(strokovna usposobljenost)
(1) Za zagotavljanje varnosti in zanesljivosti obratovanja energetskih naprav ter učinkovite rabe energije morajo biti delavci, ki opravljajo dela in naloge upravljanja energetskih naprav, strokovno usposobljeni.
(2) Minister, pristojen za energijo, predpiše način izpolnjevanja pogoja strokovne usposobljenosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Za namen priznavanja strokovne usposobljenosti upravljavcev energetskih naprav iz drugih držav članic Evropske unije, se smiselno uporablja 42. člen Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20).
32. člen
(naloge ministrstva, pristojnega za energijo)
(1) Ministrstvo, pristojno za energijo, v zvezi z energetskim načrtovanjem in spremljanjem izvajanja energetske politike opravlja naslednje naloge:
- spremlja naložbe v energetsko infrastrukturo in daje soglasje k desetletnemu načrtu razvoja operaterja iz prvega odstavka 30. člena tega zakona,
- zbira in analizira podatke o proizvodnji, pridobivanju, skladiščenju, transportu, distribuciji, uvozu, izvozu, porabi, cenah energije in goriv in trgovanju z njimi ter druge podatke, potrebne za energetsko načrtovanje,
- izvaja aktivnosti v zvezi s spodbujanjem proizvodnje električne energije in toplote iz obnovljivih virov energije ter učinkovito rabo primarne energije za proizvodnjo električne energije in toplote,
- izdeluje poročila s področja energetike in jih v okviru informacij javnega značaja objavlja na spletnih straneh,
- izvaja naloge nosilca urejanja prostora skladno s predpisi, ki urejajo urejanje prostora,
- sodeluje pri pripravi državnega prostorskega načrta ter odgovarja za njegovo strokovno in učinkovito pripravo v skladu s predpisi, ki urejajo načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor s področja energetske infrastrukture za oskrbo z elektriko in zemeljskim plinom ter nafto,
- izvaja sektorsko politiko iz EKS, akcijskih načrtov in operativnih programov.
(2) Minister, pristojen za energijo, za ugotavljanje primernosti oziroma zadostnosti ukrepov za učinkovito izvajanje sprejete energetske politike predpiše obseg in vrsto potrebnih podatkov, ki so mu jih dolžni sporočati izvajalci energetskih dejavnosti in drugi zavezanci.
(3) Minister, pristojen za energijo, izdaja tehnične predpise za postavitev, načrtovanje, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje energetskih naprav, postrojev, objektov, napeljav, omrežij in sistemov, s katerimi lahko dobaviteljem, upravljavcem in uporabnikom predpiše pogoje za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja oziroma uporabe energetskih naprav, postrojev, napeljav, omrežij, sistemov in energentov.
(4) Če se tehnični predpis sklicuje na standarde in so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z njimi, velja domneva, da so energetske naprave, postroji, objekti, napeljave, omrežja in sistemi skladni z zahtevami tehničnega predpisa.
33. člen
(izmenjava podatkov)
(1) Državni organi, agencija in drugi nosilci javnih pooblastil, ki na podlagi tega zakona zbirajo podatke od izvajalcev energetskih dejavnosti in drugih zavezancev za poročanje, so dolžni zagotoviti učinkovito medsebojno sodelovanje pri izmenjavi podatkov.
(2) Pri medsebojni izmenjavi podatkov se lahko organom in osebam iz prejšnjega odstavka posredujejo samo tisti podatki, ki jih ta organ ali oseba potrebuje za opravljanje svojih nalog po tem zakonu ali drugih nalog s področja energetike. Podatki se posredujejo na način, ki ne obsega posredovanja ali razkritja osebnih podatkov, razen če je to nujno za izvrševanje zakonskih pristojnosti uporabnika podatkov ali če zakon izrecno določa posredovanje osebnih podatkov drugim osebam iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo, pristojno za energijo, usklajuje in skrbi za poenotenje postopkov izmenjave podatkov med organi in osebami iz prvega odstavka tega člena.
Drugi del
ELEKTRIČNA ENERGIJA
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
1. oddelek: Uvodne določbe
34. člen
35. člen
36. člen
2. oddelek: Naloge v javnem interesu in izvajanje gospodarske javne službe
37. člen
38. člen
3. oddelek: Varstvo končnih odjemalcev in potrošnikov
1. pododdelek: Splošne določbe o varstvu končnih odjemalcev
39. člen
40. člen
41. člen
42. člen
43. člen
2. pododdelek: Zasilna oskrba
44. člen
3. pododdelek: Posebne določbe o varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev ter drugih uporabnikov sistema
45. člen
46. člen
47. člen
48. člen
49. člen
50. člen
51. člen
II. poglavje: PROIZVODNJA ELEKTRIKE
52. člen
53. člen
III. poglavje: PRENOS
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja
54. člen
55. člen
56. člen
57. člen
58. člen
59. člen
2. oddelek: Ločevanje prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov
1. pododdelek: Lastniška ločitev
60. člen
61. člen
62. člen
63. člen
64. člen
65. člen
66. člen
2. pododdelek: Certificiranje in imenovanje sistemskega operaterja
67. člen
68. člen
69. člen
70. člen
71. člen
72. člen
73. člen
3. oddelek: Zagotavljanje sistemskih storitev
74. člen
75. člen
4. oddelek: Zaupnost podatkov za sistemskega operaterja in za lastnike prenosnih sistemov
76. člen
77. člen
IV. poglavje: DISTRIBUCIJA
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost distribucijskega operaterja
78. člen
79. člen
80. člen
81. člen
82. člen
83. člen
2. oddelek: Ločevanje distribucijskih operaterjev
84. člen
85. člen
86. člen
3. oddelek: Zaupnost podatkov za distribucijskega operaterja
87. člen
4. oddelek: Operater kombiniranega sistema
88. člen
5. oddelek: Zaprti distribucijski sistemi
89. člen
90. člen
91. člen
92. člen
93. člen
94. člen
95. člen
96. člen
V. poglavje: DEJAVNOST OPERATERJA TRGA Z ELEKTRIKO
97. člen
98. člen
99. člen
100. člen
101. člen
102. člen
103. člen
104. člen
105. člen
106. člen
107. člen
VI. poglavje: LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
108. člen
109. člen
110. člen
111. člen
VII. poglavje: DOSTOP DO SISTEMA
1. oddelek: Organiziranje dostopa do sistema
1. pododdelek: Splošne določbe o dostopu do sistema
112. člen
113. člen
2. pododdelek: Pogodba o uporabi sistema in dobavi elektrike končnim odjemalcem
114. člen
115. člen
2. oddelek: Omrežnina za prenosni in distribucijski sistem
1. pododdelek: Regulativni okvir
116. člen
117. člen
118. člen
119. člen
120. člen
2. pododdelek: Posebne določbe o določitvi regulativnega okvira, če distribucijski operater ni lastnik pomembnega dela distribucijskega sistema ali če bistvene naloge distribucijskega operaterja izvaja druga oseba
121. člen
122. člen
123. člen
124. člen
125. člen
126. člen
3. pododdelek: Določbe o reguliranju s kakovostjo
127. člen
128. člen
129. člen
130. člen
131. člen
4. pododdelek: Obračunavanje omrežnine in drugih storitev elektrooperaterja
132. člen
133. člen
134. člen
135. člen
136. člen
137. člen
138. člen
VIII. poglavje: DRUGE DOLOČBE
1. oddelek: Izvzetje za novo infrastrukturo– novi povezovalni vodi
139. člen
140. člen
2. oddelek: Distribucijski čezmejni vod
141. člen
3. oddelek: Neposredni vodi
142. člen
143. člen
4. oddelek: Sistemska obratovalna navodila in tehnična varnost obratovanja
144. člen
145. člen
5. oddelek: Zaščitni ukrepi zaradi kriznih stanj v elektroenergetskem sistemu
146. člen
6. oddelek: Priključevanje na sistem in možnost odklopa uporabnika sistema
147. člen
148. člen
149. člen
150. člen
151. člen
152. člen
153. člen
154. člen
155. člen
7. oddelek: Evidence
156. člen
157. člen
8. oddelek: Osebni podatki uporabnikov sistema
157.a člen
157.b člen
157.c člen
157.č člen
Tretji del
ZEMELJSKI PLIN
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
1. oddelek: Uvodne določbe
158. člen
159. člen
2. oddelek: Naloge v javnem interesu in izvajanje gospodarske javne službe
160. člen
3. oddelek: Varstvo odjemalcev in potrošnikov
1. pododdelek: Splošne določbe o varstvu odjemalcev
161. člen
162. člen
163. člen
164. člen
165. člen
2. pododdelek: Zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom
166. člen
167. člen
168. člen
169. člen
3. pododdelek: Posebne določbe o varstvu gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev ter drugih uporabnikov sistema
170. člen
171. člen
172. člen
173. člen
174. člen
175. člen
176. člen
II. poglavje: PRENOS, SKLADIŠČENJE IN UZP
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost operaterja prenosnega sistema
177. člen
178. člen
179. člen
180. člen
181. člen
2. oddelek: Ločevanje prenosnih sistemov in operaterjev prenosnih sistemov
1. pododdelek: Lastniška ločitev
182. člen
183. člen
184. člen
185. člen
186. člen
187. člen
188. člen
2. pododdelek: Neodvisni operater prenosnega sistema
189. člen
190. člen
191. člen
192. člen
193. člen
194. člen
195. člen
196. člen
197. člen
198. člen
199. člen
200. člen
201. člen
202. člen
203. člen
3. pododdelek: Certificiranje in imenovanje operaterja prenosnega sistema
204. člen
205. člen
206. člen
207. člen
208. člen
209. člen
210. člen
3. oddelek: Operaterji skladiščnih sistemov in sistemov UZP
211. člen
212. člen
213. člen
4. oddelek: Zaupnost podatkov za operaterje prenosnih sistemov, skladiščnih sistemov in sistemov za UZP in za lastnike prenosnih sistemov
214. člen
215. člen
III. poglavje: DISTRIBUCIJA
1. oddelek: Gospodarska javna služba dejavnost operaterja distribucijskega sistema
216. člen
217. člen
218. člen
219. člen
220. člen
2. oddelek: Ločevanje operaterjev distribucijskih sistemov
221. člen
222. člen
223. člen
224. člen
3. oddelek: Zaupnost podatkov za operaterje distribucijskih sistemov
225. člen
4. oddelek: Zaprti distribucijski sistemi
226. člen
227. člen
228. člen
229. člen
230. člen
231. člen
232. člen
233. člen
IV. poglavje: LOČEVANJE IN PREGLEDNOST RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
234. člen
235. člen
236. člen
237. člen
V. poglavje: DOSTOP DO SISTEMA
1. oddelek: Organiziranje dostopa do sistema
1. pododdelek: Splošne določbe o dostopu do prenosnega in distribucijskega sistema
238. člen
239. člen
240. člen
2. pododdelek: Dostop do prenosnega sistema zemeljskega plina
241. člen
242. člen
243. člen
244. člen
245. člen
246. člen
3. pododdelek: Dostop do distribucijskega sistema zemeljskega plina
247. člen
248. člen
249. člen
2. oddelek: Omrežnina za prenosni in distribucijski sistem
1. pododdelek: Regulativni okvir
250. člen
251. člen
252. člen
253. člen
254. člen
255. člen
2. pododdelek: Tarifa za uporabo sistema zemeljskega plina
256. člen
257. člen
3. pododdelek: Posebne določbe o zagotavljanju kakovosti na prenosnem in distribucijskem sistemu zemeljskega plina
258. člen
259. člen
260. člen
3. oddelek: Izvzetje za novo infrastrukturo
261. člen
262. člen
263. člen
264. člen
265. člen
VI. poglavje: DRUGE DOLOČBE
1. oddelek: Neposredni plinovodi
266. člen
267. člen
2. oddelek: Sistemska obratovalna navodila in tehnična varnost obratovanja
268. člen
269. člen
3. oddelek: Priključevanje na sistem in možnost odklopa uporabnika sistema
270. člen
271. člen
272. člen
273. člen
274. člen
275. člen
276. člen
277. člen
4. oddelek: Odstopanja v zvezi z obveznostmi »vzemi ali plačaj«
278. člen
279. člen
5. oddelek: Evidence
280. člen
281. člen
6. oddelek: Mednarodne pogodbe na področju zemeljskega plina
281.a člen
Četrti del
TOPLOTA IN DRUGI ENERGETSKI PLINI IZ ZAKLJUČENIH DISTRIBUCIJSKIH SISTEMOV
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
282. člen
(uporaba določb tega dela)
(1) Določbe tega dela zakona urejajo pogoje za zagotavljanje oskrbe s toploto in drugimi energetskimi plini iz distribucijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem).
(2) Določbe tega dela zakona ne veljajo za distribucijske sisteme, ki imajo skupno nazivno moč priključenih naprav odjemalcev na omrežju manjšo od 500 kW, razen 288. in 311. člena tega zakona.
(3) Določbe tega dela zakona tudi ne veljajo za lastniške distribucijske sisteme, razen 310. in 311. člena tega zakona.
283. člen
(pomen izrazov)
V tem delu zakona imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
1. »drug energetski plin« pomeni energetski plin, ki se uporablja kot energent, razen zemeljskega plina;
2. »distribucija« pomeni prenos toplote ali drugih energetskih plinov po distribucijskem sistemu in vključuje tudi dobavo končnim odjemalcem;
3. »distribucijski sistem« pomeni sistem naprav in napeljav, ki ni povezan z drugimi distribucijskimi ali prenosnimi sistemi in ki omogoča prenos toplote ali drugega energetskega plina po omrežju od enega ali več virov do končnih odjemalcev v več stavbah ali lokacijah;
4. »distributer« pomeni pravno ali fizično osebo, ki izvaja dejavnost distribucije;
5. »lastniški distribucijski sistem« pomeni distribucijski sistem v solasti ali skupni lasti končnih odjemalcev in lahko vključuje tudi proizvodni vir;
6. »odjemno mesto« pomeni mesto, na katerem se izvajajo meritve ali drug način ugotavljanja količin toplote ali drugih energetskih plinov za končnega odjemalca;
7. »priključek« pomeni vod, ki poteka od glavnega voda do toplotne postaje pri distribuciji toplote oziroma do požarne pipe pri distribuciji ostalih energetskih plinov;
8. »reguliran proizvajalec toplote« je pravna ali fizična oseba, ki dobavlja toploto distributerju toplote, ki izvaja gospodarsko javno službo in je z njim lastniško povezan ali mu proda več kot 30 % celotne predvidene distribuirane toplote v naslednjem letu;
9. »tarifna postavka toplote« je znesek za distribucijo toplote na obračunsko enoto;
10. »tržna distribucija« pomeni obliko izvajanja distribucije toplote ali drugih energetskih plinov brez podelitve izključne pravice ali določitve obveznega priključevanja na sistem in brez regulacije cene toplote za ogrevanje.
284. člen
(način opravljanja dejavnosti distribucije toplote in distribucije drugih energetskih plinov)
(1) Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov se lahko opravlja kot:
- izbirna lokalna gospodarska javna služba (v nadaljnjem besedilu: gospodarska javna služba) ali
- tržna distribucija.
(2) Če distributer oskrbuje ali namerava oskrbovati več kot sto gospodinjskih odjemalcev se distribucija toplote opravlja kot gospodarska javna služba.
(3) Dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov se opravlja kot gospodarska javna služba, kadar je trajna in nemotena oskrba s toploto in drugimi energetskimi plini v javnem interesu zaradi zagotavljanja javnih potreb. Z odlokom iz 285. člena tega zakona se določi tudi natančen prostorski obseg distribucijskega območja za opravljanje gospodarske javne službe.
285. člen
(izključna pravica)
(1) Lokalna skupnost določi pogoje in način opravljanja gospodarske javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in javno-zasebno partnerstvo.
(2) Za zagotavljanje javnih potreb iz tretjega odstavka 284. člena tega zakona s potrebnim obsegom investicij v nov ali obstoječ distribucijski sistem, lahko lokalna skupnost z odlokom podeli distributerju izključno pravico opravljanja gospodarske javne službe distribucije toplote ali drugih energetskih plinov na območju lokalne skupnosti ali njenem delu.
(3) Lokalna skupnost obvesti agencijo o sprejetju odloka o določitvi gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka.
286. člen
(postopek odločitve lokalne skupnosti glede tržne distribucije)
(1) Za izvajanje dejavnosti distribucije toplote in distribucije drugih energetskih plinov kot tržne distribucije mora distributer predhodno pridobiti soglasje lokalne skupnosti, na območju katere se bo izvajala tržna distribucija. K vlogi za izvajanje tržne distribucije distributer priloži idejno zasnovo investicije, prostorsko opredelitev območja distribucije ter opredeli predvideno število in vrsto uporabnikov ter njihovo skupno porabo.
(2) Lokalna skupnost odloči o izdaji soglasja za izvajanje tržne distribucije v treh mesecih od prejema vloge iz prejšnjega odstavka.
(3) Lokalna skupnost zavrne soglasje za izvajanje tržne distribucije, če:
a) se lokalna skupnost na predlaganem območju odloči izvajati gospodarsko javno službo iz 284. člena ali 216. člena tega zakona ali
b) je predlagana energetska oskrba v nasprotju s smernicami iz sprejetega LEK.
(4) V primeru zavrnitve soglasja iz a) točke prejšnjega odstavka, mora lokalna skupnost v roku treh mesecev po zavrnitvi soglasja začeti postopek za pripravo koncesijskega akta za uvedbo gospodarske javne službe.
(5) Lokalna skupnost mora v soglasju iz drugega odstavka tega člena določiti natančno prostorsko opredelitev distribucijskega sistema.
(6) Če investitor ne prične z gradnjo distribucijskega sistema v dveh letih po izdaji soglasja, lahko lokalna skupnost soglasje prekliče.
287. člen
(priglasitev dejavnosti agenciji)
(1) Distributer mora pred pričetkom in po prenehanju opravljanja dejavnosti distribucije toplote ali drugih energetskih plinov na določenem distribucijskem sistemu o tem obvestiti agencijo.
(2) Za namen vodenja evidenc izvajalcev dejavnosti distribucije toplote ali drugih energetskih plinov lahko agencija, skladno z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, zbira, vodi in obdeluje naslednje osebne podatke distributerja, ki je fizična oseba: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
II. poglavje: VARSTVO ODJEMALCEV
288. člen
(pogodba o dobavi in splošni pogodbeni pogoji)
(1) Pogodba o dobavi toplote ali drugega energetskega plina med odjemalcem in distributerjem mora biti sklenjena v pisni ali elektronski obliki skladno s predpisi o elektronskem poslovanju.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora določati najmanj naslednje:
- ime in naslov distributerja,
- opravljene storitve, ponujeno raven kakovosti storitev,
- pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z neizpolnjevanjem pogodbe,
- vrste vzdrževalnih storitev,
- načine pridobivanja podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja,
- trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje vzdrževalnih storitev in pogodbe,
- dogovore o nadomestilu in povračilu v primeru, če ni dosežena raven kakovosti storitev iz pogodbe, vključno z nenatančnim ali zapoznelim obračunavanjem toplote ali drugega energetskega plina,
- informacije o pravicah odjemalcev.
(3) Sestavni del pogodbe o dobavi so tudi splošni pogodbeni pogoji, ki morajo biti pravični in znani vnaprej, distributer pa jih mora odjemalcu zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, tudi če se pogodbe sklepajo po posrednikih. Splošni pogodbeni pogoji distributerja, ki izvaja gospodarsko javno službo, morajo biti skladni s sistemskimi obratovalnimi navodili iz 297. člena tega zakona. Distributer ne sme uporabljati nepoštenih in zavajajočih načinov prodaje toplote ali drugega energetskega plina.
(4) Spremembo splošnih pogodbenih pogojev mora distributer neposredno ter na pregleden in razumljiv način sporočiti odjemalcu najmanj mesec dni pred njihovo uveljavitvijo, če se sprememba nanaša na pogodbo odjemalca.
289. člen
(kontaktna točka za odjemalce)
(1) Distributer mora odjemalcem na enem mestu zagotoviti potrebne informacije glede njihovih pravic, veljavnih predpisov in metod za reševanje sporov, ki so jim na voljo v primeru spora z distributerjem (v nadaljnjem besedilu: kontaktna točka).
(2) V kontaktni točki mora distributer zagotoviti najmanj informacije o:
- načinih reševanja sporov;
- veljavnih cenah toplote ali drugega energetskega plina ter splošno veljavnih pogojih v zvezi z dostopom do teh storitev in v zvezi njihovo uporabo;
- načinu pridobitve podatkov o njihovi porabi;
- pravicah do oskrbe s toploto ali drugim energetskim plinom določene kakovosti po razumni ceni v skladu predpisi in splošnimi akti.
290. člen
(obveščanje odjemalcev)
(1) Distributer mora najmanj enkrat letno svojim končnim odjemalcem v jasni in razumljivi obliki podati informacije o:
- veljavni ceni in porabi energije;
- primerjavi porabe energije odjemalca s porabo energije v istem obdobju prejšnjega leta;
- primerjavi s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije, kadar je to mogoče.
(2) Poleg informacij iz prejšnjega odstavka mora distributer svojim končnim odjemalcem posredovati tudi podatke o pravnih in fizičnih osebah, ki nudijo informacije o učinkoviti rabi energije, vključno z naslovi spletnih strani, na katerih je mogoče dobiti informacije o razpoložljivih ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti.
III. poglavje: MERJENJE PORABE
291. člen
(merjenje porabe in oddaje)
(1) Distributer mora zagotoviti merjenje porabe na odjemnem mestu posameznega odjemalca ali skupnem odjemnem mestu več odjemalcev ali stavb. Distributer toplote mora zagotoviti tudi meritev kvalitete dobavljene toplote.
(2) Proizvajalec toplote za nadaljnjo prodajo mora meriti količino predane toplote v omrežje. Proizvajalec toplote v skupni kotlovnici mora meriti količino proizvedene toplote na pragu kotlovnice, ne glede na vrsto naprave za proizvodnjo toplote.
292. člen
(obveščanje distributerja)
(1) Odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi iz skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, je dolžan najkasneje v 15 dneh po začetku odjemanja toplote ali po njegovem prenehanju sporočiti distributerju naslednje podatke: ime in priimek ali firmo odjemalca, naslov in podatke o delu stavbe, v katerem odjema toploto, oziroma o stavbi, v kateri odjema to energijo, davčno številko in datum začetka ali prenehanja odjema toplote. Za začetek ali prenehanje odjema toplote se šteje začetek ali prenehanje uporabe dela stavbe oziroma stavbe iz prejšnjega stavka.
(2) Če distributer nima pravilnih podatkov o odjemalcu iz prejšnjega odstavka, neposredno ali s posredovanjem upravnika stavbe pozove osebo, ki uporablja zadevni del stavbe oziroma stavbo, da nemudoma sporoči podatke.
(3) Inšpektor, ki v inšpekcijskem postopku zaradi kršitve prvega in drugega odstavka tega člena ugotovi podatke o odjemalcu iz prvega odstavka tega člena, je te podatke dolžan sporočiti distributerju.
IV. poglavje: OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV V JAVNEM INTERESU
293. člen
(obveznosti v javnem interesu)
(1) Distributerji morajo v javnem interesu zagotavljati:
- zanesljivo oskrbo s toploto in drugimi energetskimi plini;
- nediskriminatorno obravnavo odjemalcev;
- nujno oskrbo odjemalcev daljinskega ogrevanja.
(2) Distributerji, ki izvajajo gospodarsko javno službo distribucije toplote, zagotavljajo dobavo toplote končnim odjemalcem daljinskega ogrevanja po reguliranih cenah, skladno z 299. do 302. členom tega zakona.
294. člen
(zanesljivost oskrbe)
(1) Distributerji morajo s primernimi ukrepi zagotoviti zanesljivost obratovanja distribucijskega sistema z zagotavljanjem zadostne zmogljivosti in zanesljivosti sistema ter zanesljivost dobave v sistem.
(2) Minister, pristojen za energijo, lahko predpiše distributerjem obvezne minimalne zaloge primarnih goriv, obveznost sklenitve dolgoročnih pogodb s proizvajalci toplote ali dobavitelji goriv ter druge primerne ukrepe ali kriterije, da se zagotovi zanesljivost oskrbe.
(3) Distributerji morajo zagotoviti sprejemanje informacij odjemalcev o motnjah na sistemu pri dobavi energije in na zahtevo odjemalca odpravijo motnjo, ki onemogoča odjem toplote ali drugih energetskih plinov v dogovorjeni količini in kvaliteti.
295. člen
(nediskriminatorno obravnavanje odjemalcev)
(1) Distributer ne sme diskriminirati odjemalcev sistema glede pogojev uporabe sistema. Razlike v pogojih uporabe sistema morajo temeljiti na objektivnih in preglednih merilih ter biti opredeljene v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma splošnih pogodbenih pogojih izvajalcev tržne distribucije.
(2) Odjemalec, ki s količino odjema ali prilagajanjem svojega odjema prispeva k ugodnejši obremenitvi distribucijskega sistema, je upravičen do ugodnejših pogojev oskrbe, če so razlogi in kriteriji za ugodnejšo obravnavo določeni v sistemskih obratovalnih navodilih oziroma splošnih pogodbenih pogojih izvajalcev tržne distribucije.
296. člen
(nujna oskrba gospodinjskega odjemalca)
(1) Do nujne oskrbe je upravičen gospodinjski odjemalec, ki si zaradi svojih premoženjskih razmer, dohodkov in drugih socialnih okoliščin ter bivalnih razmer ne more zagotoviti drugega vira energije za ogrevanje, ki bi mu povzročil enake ali manjše stroške za ogrevanje stanovanjskih prostorov.
(2) Distributer ne sme odjemalca iz prejšnjega odstavka odklopiti oziroma mu omejiti odjem toplote ali drugega energetskega plina pod količino, ki je glede na okoliščine (letni čas, temperaturne razmere, kraj prebivanja, zdravstveno stanje in druge podobne okoliščine) nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja odjemalca in oseb, ki z njim prebivajo.
(3) Stroške odjema toplote odjemalcev iz prvega odstavka tega člena nosi distributer do takrat, ko jih plača odjemalec. Stroški, ki jih distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo distribucijo toplote, ne more izterjati od odjemalca iz prvega odstavka tega člena, so upravičeni stroški tega distributerja in se upoštevajo pri regulaciji cene.
V. poglavje: DRUGE OBVEZNOSTI DISTRIBUTERJEV
297. člen
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Distributer, ki dejavnost distribucije toplote in dejavnost distribucije drugih energetskih plinov opravlja kot gospodarsko javno službo, mora izdati sistemska obratovalna navodila, ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega sistema. Sistemska obratovalna navodila morajo biti pregledna, objektivna in nediskriminatorna. S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo:
- splošni pogoji za dobavo in odjem, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote ali drugih energetskih plinov;
- obratovanje omrežja, tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na sistem ter druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo s toploto ali drugimi energetskimi plini;
- tarifni sistem, ki določa način zaračunavanja dobave in tarifne elemente za dobavo toplote ali drugih energetskih plinov različnim kategorijam odjemalcem glede na moč, vrsto in karakteristiko odjema, kvaliteto in druge elemente.
(2) Sistemska obratovalna navodila iz prejšnjega odstavka morajo biti zakonita in pripravljena skladno s splošnim aktom agencije, s katerim agencija podrobneje predpiše vsebino tega akta.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora distributer pridobiti soglasje agencije.
(4) Sistemska obratovalna navodila se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Distributer, ki opravlja tržno distribucijo, mora pripraviti splošne pogodbene pogoje, ki urejajo pravice in obveznosti odjemalcev glede dobave toplote ali drugih energetskih plinov in s katerimi se opredelijo obratovanje omrežja, tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistema, pogoji in način izvajanja priključitev na sistem in druga vprašanja v zvezi z zanesljivo in kvalitetno oskrbo, ter seznaniti odjemalce s temi pogoji.
298. člen
(obratovanje sistema za daljinsko ogrevanje ali hlajenje)
Distributerji toplote z močjo sistema nad 10 MW morajo zagotoviti:
- sistem nadzora obratovanja sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja, ki omogoča optimalno termično in hidravlično obratovanje sistema;
- izvedbo ukrepov za optimiranje obratovanja sistema daljinskega ogrevanja ali hlajenja.
VI. poglavje: REGULACIJA CENE OSKRBE S TOPLOTO ZA DALJINSKO OGREVANJE
299. člen
(metoda reguliranja cene)
(1) Cena toplote za daljinsko ogrevanje iz distribucijskih sistemov, katerih distributerji izvajajo gospodarsko javno službo, in cena, ki jo zaračunava regulirani proizvajalec toplote, je regulirana v skladu z določbami tega poglavja.
(2) Regulacija cene toplote iz prejšnjega odstavka se izvaja na podlagi metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (v nadaljnjem besedilu: metodologija), ki jo s splošnim aktom predpiše agencija. Z metodologijo se določi način oblikovanja izhodiščne cene kot najvišje povprečne cene, na podlagi katere distributer in regulirani proizvajalec toplote v skladu z merili in mehanizmom iz metodologije oblikujeta cene toplote za daljinsko ogrevanje. Z metodologijo se določijo:
- vrste in merila za določitev upravičenih stroškov;
- elementi izhodiščne cene, ki vključujejo fiksni in variabilni del;
- način oblikovanja izhodiščne cene in razlogi za njeno spremembo;
- merila oziroma mehanizem za prilagajanje posameznih elementov izhodiščne cene spremembam upravičenih stroškov;
- vrste podatkov, oblika in način posredovanja podatkov, potrebnih za določitev upravičenih stroškov in izhodiščne cene.
(3) Metodologija mora biti oblikovna tako, da spodbuja energetsko in stroškovno učinkovito izvajanje distribucije in proizvodnje toplote ter uravnoteženo spodbuja investicije in koristi odjemalcev.
300. člen
(oblikovanje izhodiščne cene toplote)
(1) Izhodiščna cena toplote se določi na podlagi upravičenih stroškov in je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela.
(2) Oblikovanje izhodiščne cene mora upoštevati in podpirati izvajanje ciljev in nalog določenih v petem delu tega zakona.
301. člen
(upravičeni stroški)
(1) Upravičeni stroški distributerja oziroma reguliranega proizvajalca toplote so stroški, ki so nujni za opravljanje dejavnosti distribucije. Kadar distributer oziroma regulirani proizvajalec toplote poleg dejavnosti distribucije opravlja tudi druge dejavnosti, mora tem dejavnostim pripisati sorazmerni del skupnih stroškov. Upravičeni stroški vsebujejo stroške energentov, energije, stroške delovanja in vzdrževanja, amortizacijo in druge upravičene stroške, ki so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti.
(2) Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za najem distribucijskega sistema, vira ali njegovega dela od lastnika lahko agencija v postopku odločanja o soglasju k izhodiščni ceni izvede analizo upravičenih stroškov tudi za najemodajalca distribucijskega sistema, pri čemer mora najemojemalec zagotoviti, da so agenciji na razpolago vsi potrebni podatki najemodajalca. V tem primeru agencija upošteva višino najemnine na podlagi gibanja primerljivih cen v preteklih letih.
302. člen
(postopek za pridobitev soglasja agencije na izhodiščno ceno)
(1) Distributer toplote oziroma regulirani proizvajalec toplote mora pred pričetkom opravljanja dejavnosti distribucije toplote agenciji vložiti zahtevo za izdajo soglasja k izhodiščni ceni in obrazložitev predloga. Distributer mora pridobiti soglasje agencije tudi za vsako spremembo izhodiščne cene.
(2) Distributer toplote kopijo zahteve posreduje lokalni skupnosti, na območju katere opravlja dejavnost distribucije toplote. Lokalna skupnost lahko agenciji v 15 dneh od prejema kopije zahteve posreduje mnenje o zahtevi.
(3) Distributer toplote in regulirani proizvajalec toplote sta dolžna na zahtevo agencije posredovati vse podatke, ki jih agencija zahteva za odločanje o zahtevi.
(4) V primeru spremembe metodologije določitve izhodiščne cene, mora distributer toplote oziroma regulirani proizvajalec toplote podati zahtevo za novo soglasje k izhodiščni ceni toplote.
303. člen
(obračunavanje tarifnih postavk toplote)
(1) Distributer toplote določi objektivne, pregledne in nediskriminatorne tarifne postavke toplote za posamezne končne odjemalce v skladu z izhodiščno ceno, določeno na podlagi metodologije in tarifnim sistemom.
(2) Tarifni sistem in tarifne postavke morajo spodbujati odjemalce, da bodo s količino odjema, s prilagajanjem svojega odjema ali na drug način prispevali k učinkovitejšem delovanju distribucijskega sistema.
(3) Pred začetkom zaračunavanja tarifnih postavk mora distributer toplote tarifne postavke javno objaviti ter vsaj tri dni pred objavo pisno obvestiti agencijo.
304. člen
(obračunavanje dobavljene energije)
(1) Dobavljeno toploto in njeno kvaliteto ter dobavljene druge energetske pline iz distribucijskih sistemov plačujejo končni odjemalci na podlagi pogodb o dobavi, ki jo sklenejo z distributerjem.
(2) Dobavljena toplota ali drugi energetski plini se obračunavajo najmanj enkrat letno. V vmesnem času med dvema obračunoma končni odjemalec plačuje akontacije.
(3) Distributer mora omogočiti končnemu odjemalcu plačevanje mesečnega zneska na osnovi akontacije ali na podlagi dejanske porabe.
(4) Na zahtevo končnega odjemalca je distributer tudi med obračunskim obdobjem dolžan izdelati obračun za dobavljeno toploto ali druge energetske pline. Distributer lahko za storitev dodatnega obračuna zaračuna stroške po ceniku, ki ne smejo presegati dejanskih stroškov distributerja in ga potrdi agencija.
305. člen
(ločene računovodske evidence)
(1) Distributerji, ki izvajajo gospodarsko javno službo in ki poleg dejavnosti distribucije opravljajo tudi druge dejavnosti, morajo skladno z računovodskimi standardi voditi ločene računovodske evidence in v pojasnilih k računovodskim izkazom razkriti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote, proizvodnjo toplote in ostale dejavnosti, kot bi se to od njih zahtevalo, če bi te dejavnosti opravljala ločena podjetja.
(2) Za ločene računovodske izkaze iz prejšnjega odstavka se štejejo bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov.
(3) Distributerji toplote, ki poleg dejavnosti distribucije toplote opravljajo tudi druge dejavnosti, morajo skladno z računovodskimi standardi v svojih notranjih aktih opredeliti sodila za razporejanje sredstev in obveznosti, stroškov in odhodkov ter prihodkov, ki jih upoštevajo pri vodenju računovodskih evidenc in pripravi ločenih računovodskih izkazov iz prejšnjega odstavka.
(4) Za določanje sodil iz prejšnjega odstavka se uporablja zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje dejavnosti.
(5) Letni računovodski izkazi morajo v pojasnilih prikazati vse posle, opravljene s povezanimi podjetji, katerih posamična vrednost presega 20.000 eurov.
(6) Distributerji toplote, ki izvajajo gospodarsko javno službo morajo v pojasnilih k računovodskim izkazom skupaj z ločenimi računovodskimi izkazi za energetske dejavnosti, za katere se zahteva ločeno razkrivanje, v celoti razkriti tudi sodila iz tretjega odstavka tega člena. Ustreznost in pravilnost njihove uporabe mora biti letno revidirano s strani revizorja, ki mora o tem podati posebno poročilo.
VII. poglavje: PRIKLJUČITEV NA SISTEM
306. člen
(priključitev na sistem)
(1) Za priključitev na distribucijski sistem ali spremembo parametrov priključitve mora odjemalec sistema, v čigar korist bo izdano soglasje za priključitev (v nadaljnjem besedilu: imetnik soglasja za priključitev) od distributerja pridobiti soglasje za priključitev. Pogoji za priključitev so določeni v splošnih pogodbenih pogojih oziroma v sistemskih obratovalnih navodilih.
(2) Dokončno soglasje za priključitev velja dve leti. V tem času mora imetnik soglasja za priključitev objekta izpolniti vse pogoje, predpisane v soglasju za priključitev, in operaterju naročiti izvedbo priključitve. Veljavnost soglasja za priključitev lahko operater sistema na zahtevo imetnika soglasja za priključitev podaljša največ dvakrat, vendar vsakič največ za eno leto. Zahtevo za podaljšanje mora imetnik soglasja za priključitev podati 30 dni pred iztekom veljavnosti soglasja za priključitev. V primeru zamud na strani operaterja sistema se šteje, da je soglasje podaljšano, kar je operater dolžan sporočiti imetniku soglasja za priključitev, ki še ni izvedel priključitve na sistem.
(3) Distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo, odloča o soglasju za priključitev po javnem pooblastilu v upravnem postopku. O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča župan. O številu pritožb zoper odločbe o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev, mora lokalna skupnost enkrat letno obvestiti agencijo.
(4) Distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo, zavrne zahtevo za priključitev, če:
- odjemalec sistema ne izpolnjuje pogojev za priključitev;
- bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi;
- bi priključitev distributerju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov. Nesorazmerni stroški pomenijo stroške gradnje priključka do točke v sistemu, kjer je priključitev možna, ali stroške, ki so potrebni zaradi ojačitve obstoječega sistema, ali kombinacijo obojega, pri čemer ni pričakovati, da bi v razumnem času prišlo do povečanja odjema iz sistema na novem priključku oziroma obstoječem distribucijskem sistemu v tolikšnem obsegu, ki bi omogočal normalno amortizacijo naložbe.
(5) V primeru ugotovitve nastanka nesorazmernih stroškov ima odjemalec pravico do priključitve v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili, če sam krije nesorazmerno visoke stroške.
(6) Po dokončnosti odločbe o soglasju za priključitev na sistem skleneta distributer in imetnik soglasja za priključitev pogodbo, s katero uredita medsebojna razmerja v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka, dobavo toplote ali drugih energetskih plinov in druga medsebojna razmerja, ki se nanašajo na izvedbo priključka, priključitev in dobavo.
(7) Pogodbo o dobavi toplote ali drugih energetskih plinov je dolžan distributer, ki izvaja gospodarsko javno službo, skleniti tudi z osebo, ki ni imetnik soglasja za priključitev, če ta oseba pridobi dovoljenje imetnika soglasja za priključitev, da preko njegovega priključka odjema toploto ali druge energetske pline.
(8) V primeru spremembe lastništva objekta na katerega se nanaša soglasje za priključitev je novi lastnik o tem dolžan v 15 dneh obvestiti distributerja in predložiti ustrezna dokazila.
307. člen
(začasni odklop)
(1) Distributer sme začasno odklopiti odjemalca zaradi:
- rednega ali izrednega vzdrževanja,
- pregledov ali remontov,
- preizkusov ali kontrolnih meritev,
- razširitev omrežja.
(2) Za predvideni odklop mora distributer izbrati čas, ki čim manj prizadene odjemalce.
(3) Distributer mora o predvidenem odklopu pravočasno obvestiti uporabnika sistema v pisni obliki ali na drug oseben način. V primeru večjega števila odjemalcev in v primeru, da osebno obveščanje ni stroškovno učinkovito, pa v sredstvih javnega obveščanja in na spletu vsaj 48 ur pred odklopom.
308. člen
(odklop odjemalca)
(1) Distributer odklopi odjemalca po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, in sicer:
- na opomin distributerja ne poravna pogodbenih obveznosti;
- moti dobavo toplote ali drugih energetskih plinov drugim odjemalcem;
- odreče ali onemogoči osebam, ki imajo pooblastilo distributerja, dostop do vseh delov priključka, do zaščitnih in merilnih naprav in do energetskih objektov, naprav ali napeljav, kadar obstaja sum, da te naprave povzročajo motnje;
- brez soglasja distributerja priključi na omrežje svoje energetske naprave ali napeljave ali omogoči prek svojih energetskih naprav priključitev energetskih naprav drugih odjemalcev;
- na opomin distributerja skladno s sistemskimi obratovalnimi navodili oziroma pogodbo o dobavi ne zniža odjema oziroma količine na dogovorjeno vrednost v zahtevanem roku;
- onemogoča pravilno registriranje obračunskih količin ali porablja toploto ali druge energetske pline brez zahtevanih oziroma dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih;
- v roku, ki ga določi distributer oziroma pristojni inšpekcijski organ, ne odstrani oziroma ne zniža do dovoljene meje motenj, ki jih povzročajo njegovi objekti, naprave ali napeljave.
(2) Distributer lahko odklopi odjemalca brez predhodnega obvestila, če odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali premoženje.
309. člen
(ponovna priključitev in povrnitev škode)
(1) Distributer je dolžan odjemalca, ki je bil odklopljen, na njegovo zahtevo in na njegove stroške ponovno priključiti na sistem, po odpravi razlogov za odklop in izpolnjevanju pogojev iz tega poglavja.
(2) Distributer, ki je odjemalca neutemeljeno odklopil, mora v 24 urah od ugotovitve neutemeljenega odklopa na svoje stroške znova priključiti objekte, naprave ali napeljave odjemalca omrežja na svoj sistem.
(3) Distributer ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj odjemalca, zaradi katerih ga je odklopil po predhodnem obvestilu oziroma brez predhodnega obvestila.
(4) Odjemalec ima pravico do povračila škode zaradi neutemeljenega odklopa.
VIII. poglavje: POSEBNE DOLOČBE
310. člen
(priključitev na lastniški distribucijski sistem)
(1) Na lastniški distribucijski sistem se lahko priključi odjemalec, ki po predpisih, ki urejajo pravice na delih stavb, ni solastnik ali skupni lastnik tega sistema, če pridobi soglasje lokalne skupnosti.
(2) Lokalna skupnost izda soglasje skladno z 286. členom tega zakona, če na območju priključitve ni zagotovljena izbirna gospodarska javna služba dejavnost distribucije iz 216. ali 285. člena tega zakona ali če je izvajalec javne službe odjemalcu zavrnil priključitev na sistem.
311. člen
(poročanje in analiza cen toplote)
(1) Distributerji, upravljavci lastniških distribucijskih sistemov in proizvajalci toplote ali drugih energetskih plinov za prodajo morajo sporočati agenciji naslednje podatke o:
- distribucijskem omrežju in napravah,
- soglasjih za priključitev in priključevanju odjemalcev,
- proizvedenih in distribuiranih količinah toplote ali drugega energetskega plina,
- doseženi ravni kakovosti,
- pritožbah odjemalcev,
- tarifah in cenah ločeno po kategorijah odjemalcev,
- številu končnih odjemalcev po posameznih kategorijah, vključno s podatki o deležu dobavljene energije po posamezni kategoriji.
(2) Za namen izvajanja tega člena agencija, skladno z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, zbira, vodi in obdeluje naslednje osebne podatke distributerja, upravljavca lastniškega distribucijskega sistema in proizvajalca toplote ali drugih energetskih plinov za prodajo, ki je fizična oseba: ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
(3) Agencija s splošnim aktom določi obseg in periodiko sporočanja podatkov iz prvega odstavka tega člena ter pripravi analizo cen toplote na osnovi poročil distributerjev in ostalih pridobljenih podatkov. Agencija objavi rezultate analize enkrat letno do 1. julija za preteklo leto.
Peti del
OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
312. člen
313. člen
II. poglavje: RABA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
314. člen
315. člen
315.a člen
316. člen
317. člen
318. člen
319. člen
320. člen
321. člen
322. člen
323. člen
324. člen
325. člen
326. člen
III. poglavje: ENERGETSKA UČINKOVITOST
1. oddelek: Zahteve za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo
327. člen
2. oddelek: Energijsko označevanje proizvodov
328. člen
329. člen
3. oddelek: Energetska učinkovitost stavb
330. člen
331. člen
332. člen
333. člen
334. člen
335. člen
336. člen
337. člen
338. člen
339. člen
340. člen
341. člen
342. člen
343. člen
344. člen
345. člen
346. člen
347. člen
348. člen
349. člen
350. člen
IV. poglavje: USPOSABLJANJE
351. člen
352. člen
353. člen
354. člen
355. člen
356. člen
357. člen
358. člen
359. člen
V. poglavje: ELEKTRIČNA ENERGIJA IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE IN IZ SOPROIZVODNJE TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE Z VISOKIM IZKORISTKOM
1. oddelek: Soproizvodnja toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje
360. člen
361. člen
362. člen
363. člen
364. člen
2. oddelek: Potrdila o izvoru električne energije
365. člen
366. člen
367. člen
368. člen
3. oddelek: Priključevanje na omrežje ter prenos električne energije iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje
369. člen
370. člen
371. člen
4. oddelek: Podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom
372. člen
373. člen
374. člen
375. člen
376. člen
377. člen
378. člen
5. oddelek: Izjeme za fizične osebe, ki proizvajajo električno energijo v proizvodnih napravah do 50 kW
379. člen
VI. poglavje: OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE V PROMETU
380. člen
381. člen
382. člen
VII. poglavje: STATISTIČNI PRENOSI ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE
382.a člen
Šesti del
AGENCIJA ZA ENERGIJO
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
383. člen
(ustanovitev agencije)
(1) S tem zakonom se ustanovi Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo.
(2) Za agencijo se ne uporablja zakon, ki ureja javne agencije. Agencija je pravna oseba javnega prava.
(3) Agencija spremlja, usmerja in nadzira izvajalce energetskih dejavnosti na področju elektrike in zemeljskega plina ter opravlja z zakonom določene naloge reguliranja izvajalcev energetskih dejavnosti na področju toplote in drugih energetskih plinov.
384. člen
(samostojnost in neodvisnost agencije)
(1) Pri izvrševanju nalog in pristojnosti je agencija samostojna in neodvisna.
(2) Direktor agencije, zaposleni v agenciji ter člani sveta agencije pri svojem delu niso vezani na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati.
(3) Agencija samostojno določa svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest.
(4) Agencija samostojno odloča o potrebnem številu zaposlenih in finančnih virih za učinkovito izvajanje svojih nalog in pristojnosti, ki jih opredeli v programu dela in finančnem načrtu.
385. člen
(temeljni cilji delovanja agencije)
Agencija mora pri svojem delovanju zasledovati naslednje temeljne cilje:
- spodbujanje konkurenčnega, zanesljivega in okoljsko trajnostnega trga z elektriko in zemeljskim plinom ter učinkovito odpiranje trga za vse odjemalce in dobavitelje;
- razvoj konkurenčnih in pravilno delujočih regionalnih trgov z elektriko in zemeljskim plinom;
- odprava omejitev pri trgovanju z elektriko in zemeljskim plinom;
- stroškovno učinkovito spodbujati razvoj varnih, zanesljivih in učinkovitih nediskriminatornih sistemov, usmerjenih k odjemalcem, ki spodbujajo zadostno zmogljivost sistema ter, v skladu s splošnimi cilji energetske politike, energetsko učinkovitost in vključevanje proizvodnje elektrike in plina v manjšem in večjem obsegu iz obnovljivih virov energije ter porazdeljene proizvodnje v prenosnih in distribucijskih omrežjih;
- omogočanje lažjega vključevanja v omrežje novih proizvodnih zmogljivosti, zlasti z odpravljanjem ovir, ki bi lahko novim udeležencem preprečile vstop na trg elektrike in plina iz obnovljivih virov energije;
- zagotavljanje ustreznih spodbud za operaterje in za uporabnike sistemov, kratkoročno in dolgoročno, da bi povečali učinkovitost omrežij in spodbudili povezovanje trgov;
- zagotavljanje koristi odjemalcev elektrike in zemeljskega plina preko učinkovitega delovanja trga, spodbujanjem učinkovite konkurence in pomoči pri zagotavljanju varstva potrošnikov;
- pomoč pri doseganju visokih standardov storitev za odjemalce elektrike in zemeljskega plina ter pri zaščiti ranljivih odjemalcev in skladnosti potrebnih postopkov izmenjave podatkov za vse odjemalce.
386. člen
(mednarodno sodelovanje agencije)
(1) Agencija je dolžna sodelovati z ACER.
(2) Visokega predstavnika agencije v odboru regulatorjev ACER po prvem odstavku 21. člena Uredbe (EU) 2019/942 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (prenovitev) (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 22; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/942/EU) in njegovega namestnika imenuje svet agencije izmed zaposlenih na agenciji za dobo pet let in je po preteku te dobe lahko ponovno imenovan. Visoki predstavnik in njegov namestnik morata izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 393. člena tega zakona.
(3) Visokemu predstavniku agencije in njegovemu namestniku predčasno preneha mandat iz razlogov, ki veljajo za člana sveta agencije in so navedeni v prvem odstavku 394. člena tega zakona ter z dnem prenehanja delovnega razmerja v agenciji.
(4) Agencija sodeluje, se posvetuje in zagotavlja podatke, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog ACER, drugih nacionalnih regulativnih organov, sistemskih operaterjev in operaterjev prenosnih sistemov drugih držav članic Evropske unije neposredno in v okviru regionalnega sodelovanja, po potrebi pa tudi z ustreznimi organi drugih držav.
(5) Agencija spodbuja in omogoča sodelovanje sistemskih operaterjev na regionalni ravni, vključno s čezmejnimi vprašanji, da se ustvari konkurenčen notranji trg za elektriko in plin in spodbuja usklajenost pravnega in regulativnega ter tehničnega okvira na geografskih območjih, ki so opredeljena v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) ali na drugih geografskih območjih.
(6) Agencija sodeluje z regulativnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije pri izvajanju ukrepov, s katerimi:
- spodbuja uvajanje obratovalnih dogovorov, da bi omogočili optimalno upravljanje omrežja, spodbudili skupne borze elektrike in plina in dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti ter – vključno z novimi povezavami – omogočili ustrezno raven zmogljivosti za medsebojno povezovanje v regiji in med regijami, da se omogoči razvoj učinkovite konkurence in izboljša zanesljivost dobave brez razlikovanja med dobavitelji v različnih državah članicah;
- uskladi vse omrežne kodekse za operaterje prenosnih sistemov in druge udeležence na trgu;
- uskladi skupni nadzor nad subjekti, ki opravljajo funkcije na regionalni ravni;
- uskladi skupni nadzor v sodelovanju z drugimi vključenimi organi nad nacionalnimi, regionalnimi in vseevropskimi ocenami zadostnosti;
- uskladi pravila za upravljanje omrežij in
- izvaja svoje pristojnosti skladno z Uredbo (EU) št. 1227/2011.
(7) Agencija lahko sklepa sporazume z drugimi regulativnimi organi za pospešitev regulativnega sodelovanja. Pri izvajanju ukrepov iz prejšnjega odstavka se agencija, če je to potrebno, posvetuje z ministrstvom, pristojnim za energijo, sistemskim operaterjem in operaterjem trga.
(8) Agencija pri čezmejnih zadevah sodeluje z regulativnim organom ali organi zadevnih držav članic Evropske unije in ACER. Glede plinske infrastrukture, ki poteka v tretjo državo ali iz nje se lahko agencija posvetuje in sodeluje s pristojnimi organi tretje države v zvezi z delovanjem infrastrukture. Kadar je v Republiki Sloveniji prva povezovalna točka plinske infrastrukture v tretjo državo ali iz nje, se agencija pred sodelovanjem s pristojnimi organi tretje države posvetuje z regulativnimi organi drugih držav članic, ki jih ta infrastruktura zadeva.
387. člen
(sodelovanje agencije z organoma, pristojnima za varstvo konkurence in regulacijo trga finančnih instrumentov)
(1) Agencija, organ, pristojen za varstvo konkurence, in organ, pristojen za regulacijo trga finančnih instrumentov, si izmenjujejo podatke in informacije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem morajo ohraniti stopnjo zaupnosti teh podatkov, vključno s poslovno občutljivimi podatki.
(2) Podatki in informacije iz prejšnjega odstavka morajo biti omejeni in sorazmerni glede na namen njihove izmenjave.
II. poglavje: STATUSNE DOLOČBE O AGENCIJI
1. oddelek: Splošno
388. člen
(status agencije)
(1) Ustanovitelj agencije je Republika Slovenija.
(2) Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o svojem delu. Letno poročilo o delu agencije za preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru do 30. junija tekočega leta.
389. člen
(poslovnik agencije)
(1) Agencija ima poslovnik, ki določa podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje agencije in njenih organov.
(2) Poslovnik agencije sprejme svet agencije z večino glasov vseh članov.
2. oddelek: Organa agencije
390. člen
(organa agencije)
Organa agencije sta:
- svet agencije;
- direktor agencije.
391. člen
(pristojnosti sveta agencije)
(1) Svet agencije je organ upravljanja agencije.
(2) Svet agencije:
- sprejema splošne akte agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
- izdaja soglasja k splošnim aktom izvajalcev energetskih dejavnosti h katerim na podlagi tega zakona daje soglasja agencija;
- sprejema program dela agencije, finančni načrt in poslovno poročilo agencije;
- sprejema poročilo agencije o stanju na področju energetike;
- nadzira direktorja agencije glede zakonitosti njegovega dela in doseganja rezultatov dela agencije in njenega poslovanja;
- imenuje in razrešuje direktorja agencije;
- opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali splošnim aktom agencije.
392. člen
(sestava in delovanje sveta agencije)
(1) Svet agencije sestavlja predsednik in pet članov.
(2) Predsednika in člane sveta imenuje in razrešuje Državni zbor na predlog vlade.
(3) Minister, pristojen za energijo, obvesti vlado in Državni zbor o izteku mandata predsednika oziroma člana sveta agencije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.
(4) Minister, pristojen za energijo, objavi v 30 dneh po posredovanju obvestila iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov kandidatov za predsednika oziroma člana sveta agencije. Rok za oddajo predlogov ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlog mora biti obrazložen, priloženo pa mu mora biti pisno soglasje kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.
(5) Izmed kandidatov za predsednika oziroma člana sveta agencije minister, pristojen za energijo, sestavi listo kandidatov in jo posreduje vladi. Vlada na podlagi liste kandidatov oblikuje predlog kandidatov, o katerih bo odločal Državni zbor. Kandidata za predsednika oziroma člana sveta lahko predlaga tudi vlada sama. Predlog vlade mora biti obrazložen, s priloženim pisnim soglasjem kandidata, da kandidaturo sprejema. Rok za oddajo predloga vlade je 30 dni po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
(6) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za predsednika oziroma člana sveta v 30 dneh po prejemu predloga vlade.
(7) Če predlagani kandidat za predsednika oziroma člana sveta agencije ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti vlado, ki v 14 dneh sporoči predsedniku Državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za imenovanje predsednika oziroma člana sveta agencije.
(8) Predsednik ali član sveta se imenuje za dobo šest let. Član sveta je lahko še enkrat ponovno imenovan, pri čemer se imenovanje za predsednika šteje tudi za imenovanje za člana sveta.
(9) Vsaka tri leta se imenuje polovica članov sveta. Če je zaradi predčasnega prenehanja funkcije predsednika ali člana sveta treba imenovati novega predsednika ali člana sveta, se ta imenuje za preostanek trajanja funkcije.
(10) Predsednik in člani sveta niso zaposleni v agenciji.
(11) Svet agencije veljavno odloča, če so na seji navzoči predsednik in vsaj trije člani sveta.
(12) Svet agencije odloča z večino vseh glasov. V primeru enakega števila glasov odloči glas predsedujočega.
(13) Predsednik in člani sveta agencije so upravičeni do sejnin in povračil stroškov, za katere se uporabljajo predpisi, ki urejajo sejnine in povračila stroškov v pravnih osebah javnega prava.
393. člen
(imenovanje predsednika in članov sveta agencije)
(1) Za predsednika ali člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- je državljan Republike Slovenije;
- ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;
- je strokovnjak za elektrotehniška, strojnotehniška, ekonomska ali pravna vprašanja s področja energetike, pri čemer mora biti iz vsakega od navedenih strokovnih področij imenovan v svet agencije vsaj en član, oziroma predsednik;
- ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev ali več, pa obsodba še ni bila izbrisana;
- ni poslanec Državnega zbora, član Vlade Republike Slovenije, državni sekretar ali član organa politične stranke;
- ne opravlja funkcije župana ali podžupana v občini.
(2) Predsednik ali član sveta ne sme biti:
- funkcionar v državnem organu;
- javni uslužbenec v državnem organu;
- zaposlen pri izvajalcu energetskih dejavnosti;
- član organa vodenja ali organa nadzora pri izvajalcu energetskih dejavnosti.
(3) Predsednik ali član sveta ali z njim povezana oseba ne sme:
- imeti lastniškega deleža pri izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice ali lahko prejme plačilo od takega izvajalca energetskih dejavnosti, ali
- opravljati kakršno koli delo, storitve ali dobave blaga za izvajalca energetskih dejavnosti, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje predsednika ali člana sveta v okviru njegove funkcije.
(4) Povezana oseba v smislu prejšnjega odstavka je:
- zakonec predsednika ali člana sveta, njegov zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti ali sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena;
- pravna oseba, ki jo predsednik ali član sveta v svetu neposredno ali posredno obvladuje na način, da ima on ali oseba iz prejšnje alineje ali pravna oseba, ki jo obvladuje, večinski delež v kapitalu te pravne osebe ali večino glasovalnih pravic v organu upravljanja ali nadzora te pravne osebe.
(5) Če pri predsedniku, članu sveta ali pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora predsednik oziroma član sveta najkasneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga uskladiti svoj položaj. Predsednik ali član sveta je prost te obveznosti, če je razlog iz tretjega odstavka tega člena tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
394. člen
(razrešitev predsednika ali člana sveta agencije)
Državni zbor razreši predsednika ali člana sveta agencije na predlog vlade, če:
- to sam zahteva;
- pri opravljanju funkcije huje krši ta zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje nalog sveta;
- se ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz prvega odstavka 393. člena tega zakona;
- je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev ali več;
- ne izpolnjuje pogoja iz prve ali pete alineje prvega odstavka 393. člena tega zakona;
- je pri njem podan kateri od razlogov iz drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
- je pri njem podan kateri od razlogov iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz petega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja;
- iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
395. člen
(direktor agencije)
(1) Direktor je poslovodni organ agencije.
(2) Direktor ima naslednje naloge:
- predstavlja agencijo in jo zastopa v pravnem prometu;
- izdaja posamične akte agencije;
- vodi agencijo in njeno poslovanje;
- odloča o pravicah iz delovnega razmerja zaposlenih na agenciji;
- določi notranjo organizacijo agencije in sistemizacijo delovnih mest;
- imenuje vodilne delavce agencije.
(3) Direktor odgovarja za zakonitost dela agencije.
(4) Glede odškodninske odgovornosti direktorja za poslovanje agencije se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o odškodninski odgovornosti člana uprave.
396. člen
(imenovanje direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
- je državljan Republike Slovenije;
- ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje ustrezne smeri;
- je strokovnjak za tehnična, ekonomska ali pravna vprašanja s področja energetike, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju trga z elektriko ali zemeljskim plinom;
- ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih;
- obvlada angleški jezik;
- ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev ali več, pa obsodba še ni bila izbrisana;
- ni poslanec Državnega zbora, član Vlade Republike Slovenije, državni sekretar ali član organa politične stranke.
(2) Direktorja imenuje svet agencije po opravljenem javnem natečaju za dobo šest let in je lahko enkrat ponovno imenovan.
(3) Direktor za čas opravljanja funkcije sklene pogodbo o zaposlitvi. Doba imenovanja se šteje od dneva nastopa funkcije v skladu s pogodbo o zaposlitvi.
397. člen
(nezdružljivost)
(1) Funkcija direktorja agencije ni združljiva s funkcijo predsednika ali člana sveta agencije. Če je za direktorja imenovana oseba, ki opravlja funkcijo, s katero je njegova funkcija nezdružljiva, mora pred nastopom funkcije direktorja uskladiti svoj položaj.
(2) Direktor agencije ne sme:
- biti funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, ki opravlja funkcijo nepoklicno;
- biti zaposlen pri katerem koli drugem delodajalcu, razen pri agenciji;
- biti član organa vodenja ali član organa nadzora v izvajalcu energetskih dejavnosti;
- imeti lastniškega deleža v izvajalcu energetskih dejavnosti; z lastniškim deležem v smislu te alineje so izenačene druge pravice, na podlagi katerih ima navedena oseba pravico do udeležbe pri dobičku, glasovalne pravice v katerem koli organu takega izvajalca ali lahko prejme kakršno koli plačilo od takega izvajalca, ali
- za izvajalca energetskih dejavnosti opravljati delo, storitve ali dobave blaga.
(3) Prepoved iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka velja tudi za z direktorjem povezano osebo v smislu četrtega odstavka 393. člena tega zakona, če bi to lahko vplivalo na neodvisno odločanje direktorja v okviru njegove funkcije.
(4) Če pri direktorju kot tudi pri povezani osebi ob imenovanju obstaja kateri od razlogov iz drugega ali tretjega odstavka tega člena ali če ta razlog nastane v času opravljanja funkcije, mora najkasneje v dveh mesecih od imenovanja oziroma nastanka razloga direktor storiti vse potrebno, da razlog preneha. Direktor je prost te obveznosti, če je razlog iz prejšnjega odstavka, ki se nanaša na povezano osebo tak, da to ne vpliva na neodvisnost njegovega odločanja.
398. člen
(razrešitev direktorja)
Svet agencije razreši direktorja, če:
- ugotovi, da ob imenovanju ni izpolnjeval katerega od pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena;
- je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora šest mesecev ali več;
- pri opravljanju funkcije huje krši ta zakon, predpis Evropske unije ali splošni akt agencije, ki ureja izvajanje njegovih nalog;
- svojo funkcijo opravlja nevestno;
- ne izpolnjuje pogoja iz prve ali sedme alineje prvega odstavka 396. člena tega zakona;
- je pri njem podan kateri od razlogov iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne odpravi;
- je pri njem podan kateri od razlogov iz četrte in pete alineje drugega odstavka prejšnjega člena, pa ga v roku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ne odpravi, razen če je mogoče pričakovati, da to ne bo vplivalo na neodvisnost njegovega odločanja;
- iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben opravljati svoje funkcije.
3. oddelek: Poslovanje agencije
399. člen
(letno poročilo, program dela in finančni načrt agencije)
(1) Agencija vodi poslovne knjige ter izdeluje letno poročilo v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo pravnih oseb javnega prava.
(2) Ne glede na zakon iz prejšnjega odstavka, mora svet agencije do 31. marca vsakega leta sprejeti letno poročilo za prejšnje leto. O sprejetju odloča svet agencije z večino glasov vseh članov.
(3) Letno poročilo agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Svet agencije mora do 30. septembra tekočega leta sprejeti program dela in finančni načrt agencije za prihodnje leto. Program dela in finančni načrt agencije vključuje program nalog, ki jih je potrebno izvesti v prihodnjem letu, načrt finančnih sredstev, potrebnih za njihovo izvajanje, kadrovski načrt agencije ter višino nadomestila sistemskega operaterja in nadomestila operaterja prenosnega sistema. O sprejemu programa dela in finančnega načrta agencije odloča svet agencije z večino glasov vseh članov.
(5) K programu dela in finančnemu načrtu agencije mora dati soglasje Državni zbor. Šteje se, da sta program dela in finančni načrt agencije potrjena, če Državni zbor v treh mesecih po njunem prejemu ne odloči drugače.
(6) Do poteka roka iz prejšnjega odstavka, oziroma če program dela in finančni načrt nista potrjena, se financiranje agencije izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme svet agencije.
400. člen
(financiranje agencije)
(1) Agencija se financira izključno iz:
- nadomestil operaterjev prenosnih sistemov in sistemskih operaterjev za izvajanje regulativnih nalog agencije;
- drugih prihodkov, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem.
(2) Agencija v zvezi s svojimi nalogami ne sme sprejemati donacij in drugih plačil, razen plačil iz prejšnjega odstavka.
401. člen
(nadomestilo operaterjev)
(1) Operaterji prenosnih sistemov in sistemski operater plačujejo agenciji letno nadomestilo v višini, določeni skladno s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Nadomestilo je prihodek agencije.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena določi svet agencije v programu dela in finančnem načrtu agencije za posamezno leto na enoto prenesene električne energije oziroma zemeljskega plina tako, da skupaj z drugimi predvidenimi prihodki agencije ter višino rezerv iz preteklih let nad zneskom rezerve agencije, ki mora biti trajno zagotovljena, zadošča za pokritje načrtovanih odhodkov agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog.
(4) Državni zbor da soglasje k višini nadomestila operaterjev prenosnih sistemov in sistemskemu operaterju za posamezno leto ob odločanju o soglasju k programu dela in finančnemu načrtu agencije. Sklep o soglasju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
402. člen
(presežek in primanjkljaj agencije)
(1) Presežek prihodkov nad odhodki agencije v zvezi z izvrševanjem njenih nalog se izloči v rezerve agencije.
(2) Svet agencije določi minimalno višino rezerv agencije, ki mora biti trajno zagotovljena, razen v primeru začasnega pokritja razlike. Če v določenem koledarskem letu sredstva rezerv presežejo višino minimalnih trajnih rezerv, se presežek uporabi za financiranje agencije v naslednjem letu.
(3) Če v posameznem koledarskem letu agencija iz prihodkov, skupaj s presežkom rezerv, ki se uporabi za financiranje agencije po prejšnjem odstavku, ne pokrije vseh odhodkov agencije, se razlika začasno pokrije iz sredstev minimalne rezerve agencije.
403. člen
(zaposleni v agenciji)
(1) Za položaj, pravice in obveznosti zaposlenih v agenciji se uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Za plače zaposlenih se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, pri čemer obseg sredstev za posebne projekte, ki terjajo povečan obseg dela, in plačilo za tako povečan obseg dela določi agencija sama v okviru namenskih sredstev projekta znotraj finančnega načrta tekočega leta.
(3) Akt, s katerim se določi sistemizacija delovnim mest v agenciji, sprejme direktor agencije.
4. oddelek: Poročanje agencije in nadzor nad uporabo sredstev agencije
404. člen
(poročilo o stanju na področju energetike)
(1) Agencija najmanj enkrat letno najkasneje do 30. junija za preteklo leto vladi in Državnemu zboru Republike Slovenije predloži poročilo o stanju na področju energetike.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora obsegati tudi:
- podatke o alokaciji čezmejnih zmogljivosti;
- podatke o mehanizmih za odpravljanje prenatrpanosti v prenosnem in distribucijskih omrežjih;
- čas, ki ga potrebujejo operaterji za priključitev in popravila;
- podatke o dostopu do omrežij in do skladišča zemeljskega plina oziroma terminala za utekočinjen zemeljski plin;
- podatke o priključitvi novih proizvajalcev elektrike na omrežje;
- podatke o ločenih obračunih izvajalcev energetskih dejavnosti po tem zakonu;
- podatke o izvajanju nalog operaterjev;
- oceno stopnje preglednosti in konkurenčnosti na trgu elektrike in zemeljskega plina;
- podatke o deležu posameznih proizvodnih virov v celotni strukturi elektrike posameznega dobavitelja v preteklem letu;
- podatke o predvidenem povpraševanju po električni energiji in zemeljskem plinu ter ravnotežju med ponudbo in povpraševanjem;
- podatke o predvidenih dodatnih zmogljivostih, ki se načrtujejo ali gradijo;
- podatke o kakovosti in ravni vzdrževanja sistemov elektrike in zemeljskega plina;
- podatke o ukrepih ob konični obremenitvi in izpadu enega ali več dobaviteljev elektrike oziroma zemeljskega plina;
- podatke o morebitnem prevladujočem položaju na trgu z elektriko in zemeljskim plinom ter o dejanjih omejevanja konkurence;
- pregled spremembe lastništva podjetij in ukrepov na državni ravni, s katerimi država zagotavlja zadostno število udeležencev trga, ali ukrepov, s katerimi država spodbuja povečevanje čezmejne izmenjave in konkurenco;
- oceno naložbenih načrtov operaterjev prenosnega sistema glede njihove skladnosti z razvojnim načrtom omrežja za celotno Skupnost iz člena 8(3)(b) Uredbe (ES) št. 714/2009; takšna ocena lahko vključuje priporočila za spremembo teh naložbenih načrtov;
- podatke o dejavnostih in ukrepih, ki jih je agencija izvedla v zvezi z izpolnjevanjem svojih nalog.
(3) Poročilo iz prvega odstavka agencija objavi na javnosti dostopen način. Pred objavo se iz poročila izločijo podatki, do katerih se po predpisih o dostopu do informacij javnega značaja dostop zavrne.
(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena agencija najkasneje do 31. julija za preteklo leto posreduje Evropski komisiji in ACER.
405. člen
(nadzor nad uporabo sredstev)
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
III. poglavje: NALOGE AGENCIJE
406. člen
(naloge agencije)
(1) Agencija kot javno pooblastilo izvaja upravne in druge naloge, določene s tem zakonom, uredbami Evropske unije, ki določajo pristojnost nacionalnih regulatorjev na področju energije, ali na podlagi zakona sprejetega splošnega akta agencije.
(2) Agencija z izvajanjem svojih nalog zagotavlja, da:
- elektrooperaterji in po potrebi tudi lastniki sistema ter elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta zakon, predpisi Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami;
- operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov zemeljskega plina in po potrebi tudi lastniki sistema ter podjetja plinskega gospodarstva izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta zakon, uredbe Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami.
(3) Agencija izvaja na področju oskrbe z električno energijo tudi naslednje naloge:
- spremlja in ocenjuje uspešnost sistemskega in distribucijskega operaterja v zvezi z razvojem naprednega omrežja, ki spodbuja energetsko učinkovitost, vključno z uravnavanjem obremenitev in prilagajanjem odjema, ter vključevanje obnovljivih virov energije, ki temelji na omejenem naboru kazalnikov, in vsaki dve leti objavi nacionalno poročilo, vključno s priporočili za izboljšave, ki so jih operaterji dolžni upoštevati v svojih razvojnih načrtih;
- spremlja naložbe v proizvodne zmogljivosti in zmogljivosti shranjevanja v zvezi z zanesljivostjo dobave;
- spremlja odpravo neupravičenih ovir in omejitev za razvoj samooskrbe z električno energijo in energetskih skupnosti državljanov.
(4) Agencija izpolnjuje in izvaja vse pravno zavezujoče odločitve ACER in Evropske komisije.
(5) Agencija preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave.
406.a člen
(naloge agencije v zvezi z regionalnim koordinacijskim centrom)
(1) Agencija je dolžna zagotoviti, da v tesnem medsebojnem usklajevanju z regionalnimi regulativnimi organi regije obratovanja sistema, kjer je sedež regionalnega koordinacijskega centra, skupaj z njimi izvaja naslednje naloge:
a) odobrijo predlog za ustanovitev regionalnih koordinacijskih centrov v skladu s prvim odstavkom 35. člena Uredbe 2019/943/EU;
b) odobrijo stroške, povezane z dejavnostmi regionalnega koordinacijskega centra, ki jih krijejo operaterji prenosnih sistemov in se upoštevajo pri izračunu tarif, vendar le, če so razumni in ustrezni;
c) odobrijo postopek sodelovalnega odločanja;
č) zagotovijo, da imajo regionalni koordinacijski centri na voljo vse potrebne človeške, tehnične, fizične in finančne vire za izpolnjevanje svojih obveznosti ter za neodvisno in nepristransko opravljanje svojih nalog;
d) skupaj z drugimi regulativnimi organi regije obratovanja sistema predlagajo, da države članice regije obratovanja sistema regionalnim koordinacijskim centrom dodelijo morebitne dodatne naloge in dodatne pristojnosti;
e) zagotovijo spoštovanje obveznosti na podlagi Direktive (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 125; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/944/EU) in drugega ustreznega prava Evropske unije, zlasti pri čezmejnih vprašanjih, in se posvetujejo ter skupaj ugotovijo, ali regionalni koordinacijski centri ne izpolnjujejo svojih obveznosti; če regulativni organi v štirih mesecih po začetku posvetovanj ne dosežejo sporazuma za namen skupnega odkritja neizpolnjevanja obveznosti, se v skladu z desetim odstavkom 6. člena Uredbe 2019/942/EU zadeva prenese v odločanje ACER;
f) spremljajo uspešnost koordinacije sistema in o tem letno poročajo ACER v skladu s 46. členom Uredbe 2019/943/EU.
(2) Za hitro izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka ima agencija naslednja pooblastila:
a) zahtevati informacije od regionalnih koordinacijskih centrov;
b) izvajati nadzor nad regionalnim koordinacijskim centrom po določbah zakona, ki ureja agencijo, o nadzoru agencije, če je njegov sedež na območju Republike Slovenije;
c) izdajati skupne zavezujoče odločitve o regionalnih koordinacijskih centrih.
407. člen
(zahteva za posredovanje podatkov)
(1) Za potrebe izvajanja upravnih in drugih nalog agencije morajo izvajalci energetskih dejavnosti, ne glede na to, ali se zoper njih vodi postopek nadzora ali ne, agenciji na njeno zahtevo nemudoma posredovati podatke, dokumente in druge dokaze, s katerimi razpolagajo, vključno s podatki, ki so skladno s predpisi s področja gospodarskih družb določeni kot poslovna skrivnost.
(2) Če na zahtevo agencije iz prejšnjega odstavka izvajalec ne posreduje zahtevanih podatkov, agencija naloži posredovanje podatkov s posebnim sklepom, ki vsebuje pravno podlago, namen zahteve, opredelitev zahtevanih podatkov, določitev primernega roka za njihovo posredovanje in opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi posredovanja nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih podatkov ali zaradi neposredovanja podatkov v določenem roku. Zoper navedeni sklep ni pritožbe, je pa dovoljen upravni spor.
(3) Če izvajalec energetskih dejavnosti posreduje agenciji nepravilne, nepopolne ali zavajajoče podatke ali če jih ne posreduje v določenem roku, lahko agencija ne glede na 38. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: ZIN) izda sklep o plačilu denarne kazni do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(4) Hkrati z izdajo sklepa iz prejšnjega odstavka izda agencija sklep, s katerim določi nov rok za posredovanje podatkov. Zoper sklep ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Zoper izvajalca energetskih dejavnosti, ki zavrača sodelovanje, agencija izdaja sklepe o plačilu denarne kazni dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže 1 % letnega prometa osebe iz prvega odstavka tega člena v predhodnem poslovnem letu.
(5) Sklepi po tretjem in četrtem odstavku tega člena so izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(6) Način posredovanja podatkov in dokumentov izvajalcev energetskih dejavnosti, agencija določi s splošnim aktom.
IV. poglavje: SPLOŠNI AKTI AGENCIJE
408. člen
(splošne določbe)
(1) Agencija izdaja splošne akte, kadar je za to pooblaščena s tem zakonom ali uredbo Evropske unije.
(2) Splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
409. člen
(izdajanje splošnih aktov o omrežnini in tarifi za uporabo sistema)
(1) Pred sprejemom splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, s katerim se urejata metodologija za ugotavljanje upravičenih stroškov operaterjev in za določanje višine omrežnine ter metodologija za obračun tarife za uporabo sistema, mora agencija predlog akta objaviti na svojih spletnih straneh.
(2) Agencija mora omogočiti javno obravnavo predloga splošnega akta iz prejšnjega odstavka v trajanju najmanj en mesec po njegovi objavi. V okviru javne obravnave mora agencija omogočiti sprejemanje pripomb in predlogov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena agencija sprejme splošni akt brez postopka javne obravnave, če gre za:
- manjše spremembe splošnega akta, ki nimajo bistvenih posledic za operaterje in za uporabnike sistemov;
- spremembe splošnega akta, ki jih je nujno uveljaviti čim prej, da se odvrne nevarnost za zdravje in življenje ljudi ali za premoženje večje vrednosti.
410. člen
(zahteva za pregled)
(1) Oseba, ki izkaže, da je zaradi splošnega akta iz prejšnjega člena utrpela škodo, lahko v dveh mesecih po njegovi objavi vloži pri agenciji zahtevo za pregled splošnega akta, s katero zahteva od agencije ponovni pregled vsebine ali posameznega dela.
(2) V zahtevi za pregled mora oseba iz prejšnjega odstavka izkazati nastanek škode in jasno navesti razloge, zaradi katerih zahteva ponovni preizkus splošnega akta in obseg tega preizkusa.
(3) Zahteva za pregled ne zadrži uveljavitve splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.
(4) Agencija v dveh mesecih od prejema zahteve za pregled opravi ponovni pregled splošnega akta v izpodbijanem delu in vlagatelja obvesti o svojih odločitvah v zvezi s tem. Če je vlagatelj zahtevo za pregled vložil prepozno, ni izkazal nastanka škode ali v zahtevi navaja neutemeljene razloge, agencija zahtevo v enem mesecu od prejema zavrže.
411. člen
(odprava ali razveljavitev splošnega akta)
(1) Če Evropska komisija odloči, da mora agencija delno ali v celoti spremeniti, razveljaviti ali odpraviti splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, ker ni skladen s smernicami iz Direktive 2009/72/ES, Direktive 2009/73/ES ali z uredbo Evropske unije, je agencija dolžna v dveh mesecih po prejemu odločitve Evropske komisije izdati splošni akt, s katerim spremeni, deloma ali v celoti razveljavi ali odpravi neskladni splošni akt, in o tem nemudoma obvestiti Evropsko komisijo.
(2) Odprava splošnega akta učinkuje od dneva uveljavitve odpravljenega splošnega akta agencije.
(3) Agencija najkasneje v enem mesecu od uveljavitve splošnega akta, s katerim je neskladen splošni akt odpravljen, po uradni dolžnosti začne obnovo postopka odločanja o posamičnih aktih, ki jih je izdala na podlagi odpravljenega splošnega akta.
412. člen
(pooblastilo agencije za urejanje vprašanj namesto operaterja)
(1) Če operater oziroma druga oseba, ki izvaja energetsko dejavnost, nima s tem zakonom in splošnimi akti agencije usklajenega splošnega akta, h kateremu daje po tem zakonu soglasje agencija, lahko agencija s svojim splošnim aktom za izvrševanje javnih pooblastil uredi vprašanja, ki jih ta oseba ni uredila skladno s tem zakonom in splošnimi akti agencije. V delu, v katerem je agencija drugače uredila vprašanja, ki jih ureja splošni akt operaterja ali druge osebe, se ta splošni akt operaterja oziroma druge osebe ne uporablja. Agencija lahko objavi splošni akt osebe, h kateremu je dala soglasje, pa ga ta oseba ni objavila v roku, določenem v soglasju.
(2) Agencija z odločbo naloži osebi iz prejšnjega odstavka plačilo stroškov objave splošnega akta in stroškov dela agencije v zvezi s tem.
V. poglavje: ODLOČANJE AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
413. člen
(reševanje sporov)
(1) Če se spor nanaša na obveznosti, ki izvirajo iz uredbe Evropske unije, tega zakona ali na njegovi podlagi izdanega podzakonskega akta ali akta za izvrševanje javnih pooblastil, je agencija pristojna za odločanje v naslednjih sporih iz razmerij med uporabniki sistema elektrike iz 42. točke 36. člena tega zakona, uporabniki sistema zemeljskega plina iz 56. točke 159. člena tega zakona, dobavitelji elektrike oziroma dobavitelji zemeljskega plina na eni strani in operaterji oziroma operaterjem trga z elektriko na drugi strani:
- o dostopu do sistema;
- v zvezi z obračunanim zneskom za uporabo sistema;
- v zvezi s kršitvami sistemskih obratovalnih navodil;
- v zvezi z ugotovljenimi odstopanji in zneski za pokrivanje stroškov izravnave odstopanj ter v zvezi s kršitvami splošnih aktov, ki urejajo odstopanja in njihovo izravnavo;
- v zvezi s kršitvami predpisov s področja samooskrbe;
- za katere tako določa ta zakon.
(2) V primeru sporov iz prve alineje prejšnjega odstavka se za uporabnika sistema šteje tudi potencialni uporabnik, ki želi skladno s tem zakonom pridobiti dostop do sistema.
414. člen
(izločitev uradne osebe)
O izločitvi uradne osebe agencije odloča direktor, o izločitvi direktorja pa predsednik sveta agencije.
415. člen
(postopek odločanja v sporu)
(1) Kadar stranka zahteva, da agencija odloči o sporu z drugo stranko, je vložitev zahteve dopustna le, če prva stranka izkaže, da je od stranke, zoper katero vlaga zahtevo (v nadaljnjem besedilu: nasprotna stranka), pisno zahtevala, naj ugodi njeni zahtevi, ki je predmet spora, in ji dala primeren rok, ki teče od prejema te zahteve, da na zahtevo odgovori. Ta rok ne sme biti krajši od 15 dni.
(2) Zahtevo, da agencija odloči o sporu z nasprotno stranko, sme stranka vložiti v 15 dneh od vročitve pisnega odgovora nasprotne stranke, s katerim je ta v celoti ali deloma zvrnila pisno zahtevo stranke, oziroma v 15 dneh od poteka roka za odgovor, če nasprotna stranka na pisno zahtevo ni odgovorila.
(3) Nasprotna stranka lahko v 15 dneh po vročitvi zahteve stranke za odločitev agencije v sporu vloži nasprotni zahtevek, če je ta zahtevek v zvezi z zahtevkom stranke ali če se zahtevek prve stranke in nasprotni zahtevek lahko pobotata.
416. člen
(usklajevalni narok)
(1) Agencija lahko v postopku, v katerem niso udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi, izvede enega ali več usklajevalnih narokov.
(2) Na usklajevalnem naroku lahko poleg uradne osebe agencije sodelujejo tudi drugi javni uslužbenci in strokovni pomočniki agencije.
(3) Na usklajevalnem naroku je javnost izključena. Izključitev javnosti ne velja za stranke, zakonite zastopnike, njihove pooblaščence in strokovne pomočnike.
(4) Na usklajevalnem naroku si morata agencija in stranka prizadevati, da se sporazumeta o dejstvih, pomembnih za odločitev o zadevi.
(5) Na usklajevalnem naroku agencija in stranka lahko skleneta dogovor o posameznih vprašanjih v postopku določitve regulativnega okvira.
(6) Na usklajevalnem naroku se vodi zapisnik. Ne glede na zakon, ki ureja splošni upravni postopek, obsega zapisnik le usklajene ugotovitve glede dejstev, pomembnih za odločanje v zadevi, morebitne dogovore med agencijo in stranko ter izjave stranke, za katere stranka zahteva, da se vpišejo v zapisnik.
417. člen
(dokazovanje)
(1) Agencija lahko zahteva od stranke, ki je izvajalec energetske dejavnosti, lastnik omrežja ali izvajalec storitev na omrežju, naj predloži listine in druge dokumente ali podatke, vključno s potrebnimi izračuni, skladno z določbami tega zakona o pošiljanju podatkov agenciji v postopku poročanja in nadzora.
(2) Agencija lahko v postopku odločanja o posamični zadevi uporabi dejstva, ki jih je ugotovila v postopku poročanja in nadzora nad stranko.
418. člen
(pravna sredstva v upravnem postopku)
(1) Zoper odločbo in sklep agencije ni pritožbe.
(2) Odločbe agencije ni mogoče odpraviti ali razveljaviti po nadzorstveni pravici.
(3) Odločbo agencije lahko izreče za nično le agencija pod pogoji in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
419. člen
(odločba)
(1) Rok za izdajo odločbe v postopku, začetem na zahtevo stranke, je dva meseca od vložitve popolne vloge, če ta zakon ne določa drugače. Agencija lahko s sklepom, izdanim pred potekom tega roka, ta rok enkrat podaljša za največ dva meseca, če je to potrebno zaradi obsežnega ugotavljanja dejanskega stanja ali drugih okoliščin, za katere ni odgovorna agencija. Ta rok lahko agencija podaljša s soglasjem vlagatelja zahteve.
(2) Kadar se začne postopek po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora agencija izdati odločbo v dveh mesecih od začetka postopka oziroma štirih mesecih, če je treba izvesti poseben ugotovitveni postopek.
(3) Z odločbo agencija:
- odloči o zahtevku stranke ali drugem predmetu postopka;
- naloži stranki ravnanje, skladno s tem zakonom in splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil, vključno s sklenitvijo ustreznih pogodb;
- prepove stranki ravnanje, ki ni skladno s tem zakonom in splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil;
- delno ali v celoti razveljavi pogodbo ali drug akt, sklenjen v nasprotju s tem zakonom, splošnim aktom agencije za izvrševanje javnih pooblastil in splošnim aktom operaterja, izdanim za izvrševanje javnih pooblastil;
- odloči o zahtevku zaradi preveč ali premalo plačanega zneska omrežnine ali cene za ostale storitve operaterja;
- odloči o drugih vprašanjih, če tako določa ta zakon.
(4) Agencija lahko za določen čas do izdaje pravnomočne odločbe zadrži sklepanje pogodb, ki so povezane s postopkom, ki ga vodi, če je to nujno potrebno za varstvo pravic prizadete stranke in drugih oseb na trgu in sorazmerno glede na potrebe delovanja trga in oskrbe z energijo.
(5) Pogodbe, sklenjene v nasprotju z odločbo agencije, so nične.
420. člen
(upravni spor)
(1) Postopek odločanja v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep agencije, izdano v postopku odločanja o določitvi omrežnine oziroma soglasju k omrežnini, tarife za uporabo omrežja ali dostopa do omrežja, je nujen.
(2) Če sodišče odpravi odločbo ali sklep izdan v postopku odločanja o določitvi omrežnine oziroma o soglasju k omrežnini, tarife za uporabo omrežja ali dostopa do omrežja in agencija v ponovljenem postopku z odločbo ugotovi to drugačno omrežnino oziroma da soglasje k drugačni omrežnini v zadevnem regulativnem obdobju se v tem regulativnem obdobju uporablja omrežnina, kot je bila določena v skladu z odpravljeno odločbo. Razlika med to omrežnino in omrežnino, ki jo je v ponovljenem postopku ugotovila agencija, se poračuna v naslednjem regulativnem obdobju. Pri ponovljenem odločanju se uporabljajo predpisi in splošni akti agencije, veljavni v času izdaje odpravljene odločbe.
VI. poglavje: NADZOR AGENCIJE
1. oddelek: Splošne določbe o postopku nadzora
421. člen
(pristojnost nadzora)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona s področja trga z elektriko in zemeljskim plinom ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov, razen v primerih, ki po tem zakonu spadajo v pristojnost posameznih pristojnih inšpekcij.
(2) Agencija nadzira tudi izvajanje določb uredb Evropske unije s področja notranjega trga z elektriko in zemeljskim plinom.
(3) Agencija vodi postopek nadzora in izreka nadzorne ukrepe po uradni dolžnosti.
422. člen
(uporaba predpisov, ki urejajo inšpekcijski nadzor)
(1) Glede vprašanj postopka nadzora se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) Ne glede na 40. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo) se izrekajo kazni za prekrške v skladu s tem zakonom.
423. člen
(stranka postopka nadzora)
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero agencija opravlja nadzor (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za nadzor).
(2) Vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.
424. člen
(varovanje tajnosti vira)
(1) Agencija mora na zahtevo osebe, ki je vir prijave ali drugih informacij, ki jih agencija uporablja pri izvajanju svojih pristojnosti, varovati tajnost njene identitete, če ta izkaže za verjetno, da bi ji razkritje povzročilo občutno škodo.
(2) Oseba, ki zahteva varstvo svoje identitete, mora agenciji ob predložitvi dokumentov predložiti tudi različico dokumentov, ki ne vsebuje podatkov, ki bi pomenili razkritje vira.
425. člen
(pooblaščene osebe agencije)
(1) Naloge nadzora agencije opravljajo osebe, ki so zaposlene na agenciji in imajo za to pooblastilo direktorja agencije.
(2) Pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora samostojno vodi postopek ter izdaja odločbe in sklepe v upravnem in prekrškovnem postopku.
(3) Pooblaščene osebe agencije morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, za inšpektorje.
(4) Posamezna strokovna dela v postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila direktorja, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi strokovno usposobljene pravne ali fizične osebe.
426. člen
(ustna obravnava)
V postopku nadzora agencija odloči brez ustne obravnave, razen če uradna oseba, ki vodi postopek, presodi, da je treba zaradi razjasnitve ali ugotovitve odločilnih dejstev opraviti ustno obravnavo.
427. člen
(prekrškovni organ)
(1) Agencija odloča o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, katerih izvajanje nadzira kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(2) Za nadzor pooblaščene osebe agencije so hkrati tudi pooblaščene uradne osebe, ki vodijo postopek prekrškovnega organa in v njem odločajo, vse pod pogoji in skladno z zakonom, ki ureja prekrške.
2. oddelek: Pooblastila agencije
428. člen
(pooblastila agencije)
(1) Pooblaščene osebe agencije imajo v postopku nadzora naslednja pooblastila:
- zahtevati posredovanje podatkov od izvajalcev energetske dejavnosti v skladu s 407. členom tega zakona;
- vstopiti in pregledati prosto dostopne prostore, zemljišča, postroje, naprave, napeljave, predmete, blago, snovi, delovna in prevozna sredstva na sedežu podjetij in na drugem kraju, kjer podjetje samo ali drugo podjetje po njegovem pooblastilu opravlja dejavnost in posle;
- pregledovati poslovne knjige, pogodbe, listine, poslovno korespondenco, poslovne evidence in druge podatke v zvezi s poslovanjem podjetja, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni (v nadaljnjem besedilu: poslovne knjige in druga dokumentacija);
- odvzeti ali pridobiti kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig in druge dokumentacije z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije. Če zaradi tehničnih razlogov ni mogoče narediti kopij z uporabo fotokopirnih sredstev ter računalniške opreme podjetja ali agencije, se lahko poslovne knjige in drugo dokumentacijo odnese za čas, potreben za izdelavo kopij. O tem se naredi uradni zaznamek;
- zapečatiti vse poslovne prostore ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja nadzora in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;
- zaseči predmete ter poslovne knjige in drugo dokumentacijo za največ 20 delovnih dni, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
- zaslišati stranke in priče, če je to pogojeno z obstojem utemeljenega suma kršitve zakonov ali drugih predpisov, pri tem pa se ne sme ovirati izvajanja dejavnosti fizične ali pravne osebe;
- zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, da predloži v pregled poslovne knjige in drugo dokumentacijo, če se zahteva nanaša na dokumentacijo oziroma zbirko podatkov, ki jo je zavezanec za nadzor dolžan voditi na podlagi tega zakona ali drugega predpisa. Če se predpisana dokumentacija nahaja na elektronskem mediju, ima pooblaščena oseba pravico zahtevati, da se ji omogoči dostop do predpisane zbirke podatkov;
- zahtevati od osebe, zaposlene v podjetju, ali druge pravne ali fizične osebe, ki je navedena v pregledani ali zaseženi dokumentaciji, ustno ali pisno pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet ali namen nadzora, ter o tem sestaviti zapisnik. Če pooblaščena oseba zahteva pisno pojasnilo, določi rok, v katerem mora biti posredovano;
- iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo nadzora, brezplačno pridobiti naslednje osebne podatke: ime, priimek, naslov in davčno številko, ter druge podatke, ki jih potrebuje za postopek nadzora;
- pregledati listine, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb;
- opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.
(2) O zasegu predmetov se sestavi zapisnik o nadzoru, razen v primeru iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, v katerem se opišejo predmeti, navede, kje so bili predmeti najdeni, ter se izda potrdilo o njihovem zasegu.
(3) Pooblaščene osebe morajo opravljati nadzor tako, da čim manj ovirajo poslovanje podjetja.
(4) Kadar se v kazenskem postopku, preiskovalnem postopku organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugem sodnem ali uradnem postopku ob izvedbi preiskave prostorov ali kako drugače pridobijo poslovne knjige ali druga dokumentacija, ki bi bile lahko pomembne za odločitev agencije po tem zakonu, lahko agencija od sodišča, organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali drugega organa zaprosi za izročitev kopij dokumentacije ali vpogled v njo, razen če bi bilo to v nasprotju z interesi kazenskega ali drugega postopka, tajnostjo takega postopka ali bi očitno oviralo njegovo izvedbo.
429. člen
(odločba sodišča za podroben pregled poslovnih prostorov in elektronskih nosilcev podatkov)
(1) Pri izvajanju nadzora v poslovnih prostorih podjetja, ki niso prosto dostopni javnosti, se lahko proti volji zavezanca za nadzor opravi podroben pregled prostorov in predmetov v njem na podlagi odločbe sodišča ob navzočnosti dveh polnoletnih prič. Podroben pregled poslovnih prostorov in predmetov pomeni pregled vseh zaprtih delov prostora, vključno s pisno dokumentacijo ter drugimi stvarmi v njem. Pri preiskavi imata pravico biti navzoča tudi predstavnik podjetja, katerega prostori se pregledujejo, in njegov zastopnik.
(2) Sodišče izda odločbo iz prejšnjega odstavka na zahtevo agencije, če obstaja utemeljen sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, in je verjetno, da se bodo pri pregledu prostorov in stvari v njem našli dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora ali prekrškovni postopek.
(3) Pooblaščene osebe agencije lahko proti volji zavezanca za nadzor pregledajo vsebino elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (v nadaljnjem besedilu tega člena: elektronska naprava), kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice, na podlagi predhodne odločbe sodišča, če obstaja utemeljen sum, da je zavezanec za nadzor kršil ali krši predpise, za kršitev katerih je po tem zakonu zagrožena kazen do 10 % letnega prometa ali 100.000 eurov in če je verjetno, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek nadzora oziroma prekrškovni postopek.
(4) Oseba, ki je uporabnik elektronske naprave, ki se pregleduje, mora pooblaščeni osebi agencije omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi naprave.
(5) Pregled elektronskih naprav mora biti opravljen na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki upravičeno pričakuje zasebnost na njej, ima pravico biti navzoča ob pregledu vsebine elektronske naprave.
(6) Odločbo po prvem in tretjem odstavku tega člena izda sodišče najpozneje v 24 urah od popolne zahteve za izvedbo nadzora, ki mora vsebovati:
- opredelitev prostorov oziroma elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati;
- opredelitev razlogov za preiskavo;
- opredelitev dokazov oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo;
- navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve.
430. člen
(oviranje nadzora)
(1) Če podjetje ne dovoli vstopa v prostore ali ga ovira ali ne dovoli dostopa do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ali ga ovira ali kako drugače ovira nadzor ali če se to utemeljeno pričakuje, lahko pooblaščena oseba agencije vstopi v prostore ali dostopi do poslovnih knjig ali druge dokumentacije ob pomoči policije.
(2) Če podjetje ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz 428. in 429. člena tega zakona, lahko agencija izda sklep, s katerim mu naloži denarno kazen v višini do 1 % njegovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(3) Če fizična oseba ovira pooblaščene osebe pri izvajanju pooblastil iz 428. in 429. člena tega zakona in se v skladu s petim odstavkom tega člena ne šteje, da nadzor ovira podjetje, lahko agencija izda sklep, s katerim ji naloži denarno kazen v višini do 50.000 eurov. Rok za plačilo denarne kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca.
(4) Sklep iz drugega in tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov. Izvršbo opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(5) Šteje se, da podjetje ovira preiskavo, če jo ovirajo člani organov vodenja ali nadzora podjetja, zaposleni v podjetju, ali pogodbeni sodelavci podjetja.
3. oddelek: Nadzorni ukrepi
431. člen
(ukrepi agencije)
(1) Če pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi, da so kršeni ta zakon ali drugi predpisi oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost:
- izvesti preventivne ukrepe in izreči opozorilo;
- izvesti ukrepe za varovanje pravic drugih oseb;
- predlagati drugemu pristojnemu organu sprejetje ukrepov;
- odrediti druge ukrepe, za katere je pooblaščena agencija s tem zakonom ali drugim predpisom.
(2) V primeru, da pooblaščena oseba agencije pri opravljanju nalog nadzora ugotovi kršitev tega zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje drug organ ali inšpekcija, sama ugotovi dejansko stanje ter o svojih ugotovitvah sestavi zapisnik, ki ga posreduje pristojnemu organu oziroma inšpekciji.
432. člen
(odprava in prenehanje kršitev)
(1) Če agencija pri nadzoru ugotovi kršitve pri izvajanju določb tega zakona ali uredbe ter na njuni podlagi izdanih predpisov in drugih splošnih aktov, zavezance za nadzor obvesti o ugotovljenih kršitvah z možnostjo pojasnitve ali odprave posledic kršitve v roku, ki ga določi agencija, in ki je lahko krajši od 30 dni, če gre za ponavljajoče se kršitve ali če se zavezanec za nadzor s tem strinja, razen če ni s tem zakonom ali uredbo Evropske unije drugače določeno. Agencija lahko zavezancu za nadzor naloži tudi takojšnje prenehanje ugotovljenih kršitev.
(2) Če zavezanec za nadzor ne odpravi kršitev v postavljenem roku iz prejšnjega odstavka, pooblaščena oseba agencije z odločbo sprejme primerne in sorazmerne ukrepe iz prvega odstavka 431. člena tega zakona za zagotovitev odprave kršitve in njenih posledic v roku, ki ga sama določi. Za zahtevo za odpravo kršitev se v smislu tega zakona šteje tudi prepoved nadaljnjih kršitev, če je taka narava kršitve.
(3) Če so za odpravo kršitev zakona ali drugih predpisov, ki jih nadzira agencija, ukrepi drugače določeni, pooblaščena oseba agencije lahko izreče ukrep po prejšnjem odstavku šele potem, ko s posebnimi ukrepi ni bilo mogoče odpraviti ugotovljene kršitve.
(4) Če zavezanec za nadzor v roku, ki ga določi agencija, ne odpravi ugotovljene kršitve, lahko pooblaščena oseba agencije z odločbo, če je to potrebno, do odprave kršitve oziroma dokler je to potrebno, prepove opravljanje dejavnosti oziroma zaseže predmete ali dokumentacijo, ki jih zavezanec za nadzor uporablja za kršitve ali so s kršitvami nastali. Pooblaščena oseba agencije ima pravico odrediti tudi druge ukrepe iz 35. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki so povezani s prepovedjo opravljanja dejavnosti.
(5) Ne glede na prejšnje odstavke lahko pooblaščena oseba agencije v primeru neposredne in resne grožnje za javni red, javno varnost ali življenje in zdravje ljudi ali v primeru možnosti povzročitve resnih gospodarskih ali obratovalnih težav drugim izvajalcem energetske dejavnosti oziroma odjemalcem sprejme nujne začasne ukrepe iz prvega odstavka 431. člena tega zakona za odpravo tega stanja, vključno s prepovedjo opravljanja dejavnosti brez predhodne določitve roka za odpravo nepravilnosti.
433. člen
(vsebina odločbe o ukrepih za odpravo kršitev)
(1) Odločba o ukrepih za odpravo kršitev mora v izreku vsebovati:
1. določen opis kršitev in njihovih posledic, katerih odprava je z odločbo naložena;
2. primeren rok, v katerem mora zavezanec odpraviti kršitve in njihove posledice ter predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3. način odprave kršitev in njihovih posledic, kadar agencija zavezancu naloži, naj kršitve in njihove posledice odpravi na določen način;
4. listine oziroma druge dokaze, kadar agencija zavezancu naloži, naj o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
(2) Odločba se izda kot odločba po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
4. oddelek: Monitoring delovanja trga z električno energijo in zemeljskim plinom
434. člen
(monitoring delovanja trga)
(1) Agencija po tem zakonu izvaja monitoring delovanja trgov na področju reguliranih in tržnih energetskih dejavnosti.
(2) Izvajanje monitoringa iz prejšnjega odstavka obsega spremljanje dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito konkurenco na trgu elektrike in zemeljskega plina, zlasti pa na:
1. zagotavljanje nediskriminatornega dostopa do omrežij, zagotavljanje predpisane razpoložljivosti in zanesljivosti omrežja, zagotavljanje učinkovitega izvajanja ključnih procesov za delovanje trga (priključevanje uporabnikov sistema, merjenje, obračunavanje, menjava dobavitelja, zagotavljanje univerzalnih storitev ipd.);
2. raven preglednosti upoštevnega trga, vključno z veleprodajnimi cenami in cenami za končne odjemalce;
3. spremljati raven in učinkovitost odprtosti trga in konkurence pri veleprodaji in maloprodaji, vključno z borzami električne energije, cenami za gospodinjske odjemalce, ki zajemajo tudi predplačilne sisteme, učinkom pogodb z dinamičnimi cenami električne energije in uporabe sistemov naprednega merjenja, deležem odjemalcev, ki zamenjajo dobavitelja, deležem odklopov, plačila za vzdrževalne storitve, izvedbo vzdrževalnih storitev, razmerjem med cenami za gospodinjstva in veleprodajnimi cenami, spreminjanjem tarif in pristojbin omrežja in pritožbami gospodinjskih odjemalcev, ter morebitno izkrivljanje ali omejevanje konkurence, pri čemer organom, pristojnim za konkurenco, zagotavljajo potrebne informacije in jim posredujejo zadevne primere;
4. zadovoljstvo in dobrobit odjemalcev iz vidika učinkov delovanja trga (zahteve, pritožbe, razpoložljivost in zadostnost informacij ipd.);
5. pojav omejevalnih pogodbenih praks, zlasti določb o ekskluzivnosti dobave, ki lahko velikim poslovnim odjemalcem preprečijo sklenitev pogodb z več kot enim dobaviteljem hkrati ali jih pri tem omejujejo;
6. spremljanje trgovanja z veleprodajnimi energetskimi proizvodi skladno z Uredbo (EU) št. 1227/2011 z namenom odkrivanja in preprečevanja trgovanja na podlagi notranjih informacij in tržnih manipulacij;
7. pojav drugih omejevalnih ravnanj udeležencev na trgu, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco na trgu, vključno z vidika ravnanja podjetij s prevladujočim položajem in vidika koncentracij;
8. spremljanje zanesljivosti oskrbe, od katere so odvisni ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem na nacionalnem trgu, raven predvidenega prihodnjega povpraševanja in predvidene dodatne zmogljivosti, ki se načrtujejo ali gradijo;
9. izdelavo in vzdrževanje primerjalnika cen za gospodinjske in male poslovne odjemalce;
10. preprečevanje navzkrižnega subvencioniranja med dejavnostmi prenosa, distribucije in proizvodnje.
(3) Agencija o izvajanju monitoringa sestavi poročilo, ki obsega oceno o stopnji preglednosti in konkurenčnosti na trgu elektrike in zemeljskega plina. Vsebina poročila je sestavni del letnega poročila o stanju na področju energetike iz 404. člena tega zakona.
435. člen
(zbiranje podatkov in register udeležencev na trgu)
(1) Za namene izvajanja monitoringa delovanja trga so operaterji, proizvajalci električne energije in trgovci na debelo, dobavitelji končnim odjemalcem, operater trga z elektriko, borze in druge oblike organiziranih trgov, center za podpore in končni odjemalci (v nadaljevanju: zavezanci za poročanje), dolžni na način, ki ga določi agencija skladno s 407. členom tega zakona, sporočati zlasti naslednje sklope podatkov:
a) operaterji:
- podatke o priključevanju uporabnikov na omrežje,
- podatke o doseženi ravni kakovosti oskrbe in zagotavljanju kakovosti oskrbe z elektriko (ki zajema neprekinjenost napajanja, komercialno kakovost, kakovost napetosti), vključno s podatki o pogodbah o nestandardni kakovosti oskrbe,
- podatke o zahtevah za uveljavitev dostopa do omrežja, ločenih po tipih (potrebe po zmogljivostih, ipd.),
- podatke o menjavah dobavitelja, ločeno po različnih kategorijah uporabnikov, vključno s podatki o količinah energije,
- podatke o izvajanju univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi odjemalci),
- podatke o izvajanju in stopnji učinkovitosti ključnih procesov na trgu z elektriko in zemeljskim plinom (procesi menjave dobavitelja, merjenje, obračunavanje, ipd.) in podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu,
- podatke o pritožbah gospodinjskih odjemalcev ločenih po tipih (priključevanje, obračun, kakovost oskrbe itd.),
- podatke o načrtovanju ali izvajanju del na omrežju, ki so potrebna za zagotavljanje zanesljivosti omrežja,
- podatke o prenesenih in distribuiranih količinah elektrike in zemeljskega plina, podatke o čezmejnih prenosnih zmogljivostih,
- podatke o načrtovanju in izvajanju sistemskih storitev,
- druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje obstoja nediskriminatornega in preglednega dostopa do omrežja ter stanja največje mogoče zmogljivosti omrežja;
b) proizvajalci elektrike in trgovci na debelo:
- podatke o zmogljivostih, razpoložljivosti ter vzdrževanju proizvodnih enot,
- podatke o načrtovani vključitvi novih proizvodnih zmogljivostih in njihovih lastnosti in načrtovani ustavitvi obstoječih proizvodnih enot,
- podatke o sklenjenih sporazumih o skupnih prodajah električne energije, identiteti pogodbenih strank in količinah energije,
- podatke o veleprodajnih cenah in količinah elektrike in zemeljskega plina za vsako transakcijo, vključno s podatki o trajanju pogodbe, identiteti pogodbenih strank, pogodbenih klavzulah o »vzemi ali plačaj«, rabatih, ekskluzivnosti, klavzulah o prilagajanju cen in pogodbenih kazni,
- podatke o internih obračunskih cenah vertikalno integriranega podjetja,
- druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti veleprodajnega trga;
c) dobavitelji končnim odjemalcem:
- podatke o količinah in maloprodajnih cenah elektrike in zemeljskega plina, ločeno po kategorijah uporabnikov, vključno s popusti,
- število končnih odjemalcev po posameznih kategorijah, vključno s podatki o deležu dobavljene energije po posamezni kategoriji,
- podatke o pritožbah ločeno po tipih (obračun stroškov storitev, preglednost računov itd.),
- pritožbe zoper delovanje operaterja (dostop do podatkov itd.),
- podatke o izvajanju procesov za zagotavljanje univerzalnih storitev (zasilna oskrba, ranljivi odjemalci),
- druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
č) operater trga:
- podatke o evidentiranju zaprtih pogodb ter bilančnemu obračunu,
- podatke o upravljanju bilančne sheme (podatki o članih, kršitvah, izključitvah ipd.),
- podatke o ročnosti zaprtih pogodb,
- podatke o zagotavljanju učinkovite in standardizirane izmenjave podatkov med posameznimi udeleženci na trgu,
- druge podatke, od katerih je odvisno delovanje bilančne sheme in ima vpliv na delovanje trga;
d) borze in druge oblike organiziranih trgov:
- podatke o udeležencih v trgovanju na borzi,
- podatke o cenah, količinah in produktih na borzi,
- podatke o cenah in količinah energije, s katerimi se trguje na podlagi 442. člena tega zakona,
- druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
e) center za podpore:
- podatke o prevzemu in prodaji odkupljene električne energije na organiziranem trgu,
- druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga;
f) končni odjemalci:
- podatke o aktivni vključitvi v upravljanje porabe,
- podatke o restriktivnih pogodbenih praksah,
- druge podatke, od katerih je odvisno ugotavljanje stopnje konkurenčnosti in odprtosti maloprodajnega trga.
(2) Agencija lahko zahteva podatke, o katerih je treba poročati na podlagi 8. člena Uredbe (EU) št. 1227/2011, tudi od drugih oseb, ki vstopajo v posle na veleprodajnem energetskem trgu, vključno z osebami, ki izdajajo naročila za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(3) Po navodilu ACER lahko agencija od oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena zahteva evidenco transakcij na veleprodajnem energetskem trgu, vključno z evidenco naročil za trgovanje z veleprodajnimi energetskimi proizvodi.
(4) V zahtevi za posredovanje podatkov agencija podrobneje določi vrsto podatkov in njihovo vsebino ter trajanje obveznosti poročanja, rok za posredovanje podatkov, periodičnost poročanja in druge okoliščine, od katerih je odvisna obveznost posredovanja podatkov glede na namen njihovega zbiranja. Osebe posredujejo podatke brezplačno ter na način in v obliki, kot to določi agencija.
(5) Podatke iz prvega odstavka tega člena so agenciji dolžni posredovati tudi podjetja in podružnice podjetij iz držav članic Evropske unije ali tretjih držav, ki v Republiki Sloveniji opravljajo energetsko dejavnost. Poleg teh so zavezanci za poročanje iz tega člena tudi tretje osebe, ki ravnajo za račun oseb iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) V okviru zbiranja podatkov iz prvega odstavka tega člena agencija za namen izvajanja monitoringa delovanja trga zbira, vodi in obdeluje, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, naslednje osebne podatke: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in naslov opravljanja dejavnosti.
(7) Agencija vzpostavi in vodi register udeležencev na trgu, ki sklepajo posle, o katerih je treba poročati ACER v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe (EU) št. 1227/2011.
436. člen
(obdelava in posredovanje podatkov)
(1) Agencija sme uporabljati pridobljene podatke iz 435. člena za izdelavo poročil, ki jih je dolžna pripraviti na podlagi tega zakona, in za statistične analize monitoringa ter za izvajanje drugih obveznosti po tem zakonu.
(2) Agencija lahko za potrebe povečanja preglednosti trgov javno objavi le tiste pridobljene podatke, ki niso označeni kot zaupni in so javnega značaja (na primer cene).
(3) Agencija je na utemeljeno zahtevo dolžna posredovati in izmenjevati podatke z drugimi organi Republike Slovenije, regulativnimi organi in drugimi organi držav članic ter organi Evropske unije, ki jih potrebujejo za izvrševanje svojih pristojnosti. Pri tem mora agencija zagotoviti stopnjo njihove zaupnosti.
437. člen
(zaupnost podatkov)
(1) Osebe, zaposlene v agenciji, in osebe, ki občasno opravljajo določene naloge za agencijo, so dolžne kot uradno tajnost varovati vsebino podatkov iz 435. člena tega zakona, če imajo podatki lastnost osebnih podatkov, poslovne skrivnosti ali tajnih podatkov.
(2) Dolžnost varovanja uradne tajnosti iz prejšnjega odstavka traja tudi po prenehanju delovnega razmerja v agenciji oziroma po prenehanju opravljanja določenih nalog za agencijo.
438. člen
(raziskava posameznih trgov)
(1) Če agencija pri izvajanju monitoringa ugotovi, da obstajajo ovire za vstop novih udeležencev na trg, da togost cen ali druge okoliščine kažejo na to, da trg ni dovolj konkurenčen, lahko izvede raziskavo na posameznem delu trga. Pri tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence, in organom, pristojnim za varstvo potrošnikov.
(2) Analizo meddržavnih trgov izvede agencija skupaj s pristojnimi organi urejanja iz drugih držav članic Evropske unije, ki jih ta meddržavni trg obsega.
439. člen
(poročilo o raziskavi)
(1) O opravljeni raziskavi agencija pripravi poročilo.
(2) Če agencija v raziskavi ugotovi, da se na določenem trgu električne energije ali zemeljskega plina preprečuje, omejuje ali izkrivlja učinkovita konkurenca na tem trgu, da to ima ali bi lahko imelo škodljiv učinek za potrošnike, mora v poročilu navesti:
- vrsto ukrepov za preprečitev, odpravo ali zmanjšanje škodljivih učinkov za konkurenco oziroma potrošnike;
- predlog pristojnim organom za ukrepanje v skladu z njihovimi pristojnostmi;
- predloge potrebnih sprememb ali dopolnitev predpisov, ki urejajo področje trga z elektriko in zemeljskim plinom.
(3) Agencija lahko objavi poročilo o izsledkih raziskave brez zaupnih podatkov.
440. člen
(sodelovanje agencije pri preiskavah drugih organov)
Pooblaščene osebe agencije na zaprosilo sodelujejo z organom, pristojnim za varstvo konkurence, organom, pristojnim za regulacijo trga finančnih instrumentov, ali Evropsko komisijo, v preiskavah, ki jih vodijo ti organi v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci.
5. oddelek: Posebne določbe o zagotavljanju učinkovite konkurence na veleprodajnem trgu električne energije in zemeljskega plina
441. člen
(zagotavljanje konkurenčnosti veleprodajnega trga elektrike in zemeljskega plina)
(1) Kadar agencija z raziskavo posameznega trga ugotovi, da na veleprodajnem trgu elektrike ali zemeljskega plina obstajajo resne in trajne ovire za dostop do proizvodnih virov elektrike ali zemeljskega plina, zaradi česar trg na maloprodajni ravni ni dovolj konkurenčen in ima to škodljive učinke za končne odjemalce, lahko z odločbo naloži proizvajalcu elektrike oziroma dobavitelju zemeljskega plina, naj sprosti določene količine elektrike ali zemeljskega plina oziroma naj pogodbene pravice do uvoza zemeljskega plina pregledno in nediskriminatorno ponudi zainteresiranim kupcem.
(2) Po posvetovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence, agencija začne postopek za izrek ukrepa po 442. ali 443. členu tega zakona.
442. člen
(sprostitev obveznih količin elektrike ali zemeljskega plina)
(1) Agencija proizvajalcu naloži sprostitev količin elektrike ali zemeljskega plina na način, da je mogoče razumno pričakovati znatno povečanje konkurenčnosti trga na maloprodajni ravni. Agencija pri tem upošteva načelo sorazmernosti.
(2) Agencija pri določitvi ukrepa iz prejšnjega odstavka določi:
- obvezno skupno količino energije, na katero se ta ukrep nanaša, vključno z določitvijo različnih produktov energije glede na količine in časovno trajanje dobave;
- trajanje ukrepa;
- izhodiščno ceno ali metodologijo za določitev izhodiščne cene, po kateri je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine;
- plačilne in druge elemente pogodbe o dobavi;
- vrsto postopka, po katerem je zavezanec dolžan sprostiti obvezne količine;
- pogoje dostopa do prenosnega omrežja;
- pogoje dostopa do končnih odjemalcev;
- druge pogoje, ki so potrebni, da se doseže namen ukrepa.
(3) Pri določitvi obvezne skupne količine energije mora agencija upoštevati velikost in strukturo trga, stopnjo vertikalne integriranosti trga, prisotnost vertikalno integriranega podjetja na maloprodajnem trgu in proste zmogljivosti na prenosnem omrežju. Pri določitvi različnih produktov energije mora agencija upoštevati razumne zahteve zainteresiranih kupcev po prilagoditvi strukture obveznih količin lastnim potrebam.
(4) Trajanje ukrepa mora biti določeno dovolj dolgo, da se bistveno in trajno spremenijo pogoji konkurence na trgu.
(5) Izhodiščna cena, po kateri je zavezanec dolžan prodati obvezne količine energije, mora omogočiti razvoj konkurence na maloprodajnem trgu.
(6) Plačilni in drugi elementi pogodbe o dobavi, ki jih zavezanec ponudi zainteresiranim kupcem, ne smejo odvračati kupcev od nakupa obveznih količin energije.
(7) Dodeljevanje obveznih količin energije lahko poteka preko operaterja trga ali energetske borze, obveznih količin plina pa tudi preko avkcij, ki jih organizira zavezanec. Postopek avkcije mora biti zasnovan tako, da omogoča vsem zainteresiranim kupcem sodelovanje pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji.
(8) Kadar ima vertikalno integrirano podjetje zakupljene zmogljivosti na prenosnem omrežju, lahko agencija določi, da mora v razmerju do operaterja sprostiti zmogljivosti v obsegu, ki ustreza obvezni sprostitvi količin, če to za kupce teh količin predstavlja oviro za dostop do prenosnega omrežja.
(9) Agencija lahko določi, da mora vertikalno integrirano podjetje svojim končnim odjemalcem na maloprodajnem trgu omogočiti, da zamenjajo dobavitelja brez nesorazmernih stroškov, če pogodbena razmerja o dobavi predstavljajo oviro za dostop do končnih odjemalcev.
443. člen
(obvezna dodelitev pogodbenih pravic do uvoza zemeljskega plina)
(1) Če agencija oceni, da z ukrepom iz prejšnjega člena ne bi bilo mogoče znatno povečati konkurenčnosti na maloprodajnem trgu zemeljskega plina, lahko dobavitelju zemeljskega plina naloži ukrep obveznega prenosa pogodbenih pravic in obveznosti do uvoza določenih količin zemeljskega plina.
(2) Prenos pogodbenih pravic in obveznosti na zainteresirane kupce je trajen in se izvede na podlagi avkcije, ki jo organizira dobavitelj zemeljskega plina.
(3) Agencija pri določitvi ukrepa iz tega člena smiselno upošteva pogoje iz drugega odstavka 442. člena tega zakona.
444. člen
(izdaja odločbe)
(1) Agencija ukrepe iz 442. in 443. člena tega zakona izreče z odločbo, v kateri določi:
- vsebino in obseg ukrepa,
- obveznosti, s katerimi zagotovi izpolnjevanje ukrepa in nadzor nad njim, in
- rok za izpolnitev ukrepa.
(2) Kadar je izpolnitev ukrepov vezana na soglasje ali drugo dejanje agencije, agencija o tem odloči s sklepom.
(3) Agencija lahko z zahtevo za posredovanje podatkov od proizvajalca elektrike oziroma dobavitelja zemeljskega plina zahteva poročilo o izpolnjevanju ukrepov in obveznosti, ki so bili naloženi z odločbo.
445. člen
(odprava ali razveljavitev odločbe)
Agencija lahko po uradni dolžnosti odpravi ali razveljavi odločbo o obvezni sprostitvi proizvodnih zmogljivosti električne energije ali zemeljskega plina tako, da z novo odločbo staro v celoti odpravi ali razveljavi ter določi novo vsebino in obseg ukrepa, obveznosti, s katerima zagotovi njihovo izpolnjevanje in nadzor nad njimi ter rok izpolnitve obveznosti, če:
- se po izdaji odločbe bistveno spremenijo okoliščine na trgu, na katerih je temeljila odločba;
- se pri izpolnjevanju obveznosti iz odločbe brez krivde zavezanca pojavijo resne težave, zaradi katerih ni mogoče doseči namena iz odločbe.
446. člen
(sodelovanje agencije z drugimi regulativnimi organi)
Agencija se je dolžna posvetovati z regulativnimi organi drugih držav članic Evropske unije pred sprejetjem ukrepa, njegovo spremembo ali preklicem, če to vpliva na trgovinsko menjavo med državami članicami Evropske unije.
447. člen
(vpliv javnosti)
(1) Agencija je dolžna pred sprejetjem ukrepa iz 442. in 443. člena tega zakona pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija je dolžna pred sprejetjem ukrepa njegov predlog objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka in pred sprejetjem ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora agencija na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bili upoštevani, ali razloge, zaradi katerih niso bili upoštevani. Pri tem se ne objavijo informacije in podatki, ki so zaupne narave.
6. oddelek: Izmenjava podatkov med udeleženci na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom
448. člen
(določitev entitet v izmenjavi podatkov)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti so dolžni za potrebe elektronske izmenjave podatkov označiti virtualne in fizične objekte, storitve ter produkte (v nadaljnjem besedilu: entitete), ki se uporabljajo v elektronski izmenjavi podatkov na trgu z energijo.
(2) Za določitev entitet morajo izvajalci energetskih dejavnosti uporabiti odprte standarde, ki določajo ustrezne standardizirane sisteme identificiranja in obliko identifikatorjev. Izvajalci energetskih dejavnosti morajo v procesih izmenjave podatkov na slovenskem trgu z energijo uporabiti vse obstoječe standardizirane identifikatorje entitet, ki so v uporabi na ravni Evropske unije.
(3) Za dodeljevanje identifikatorjev so odgovorni izvajalci energetskih dejavnosti, pri katerih nastajajo podatki, ki so predmet določitve, ki vodijo registre entitet ali nadzorujejo procese izmenjave omenjenih podatkov. Če izvajalci energetskih dejavnosti nastopajo v vlogi izdajanja oziroma dodeljevanja identifikatorjev, morajo zagotoviti integriteto in trajnost storitve izdajanja oziroma dodeljevanja identifikatorjev ter upoštevati pravila dodeljevanja glede na izbran sistem identificiranja.
(4) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše vrsto uporabljenih sistemov za identifikacijo entitet, pravila in obveznosti izvajanja storitve dodeljevanja identifikatorjev posameznih entitet, ter prehodno obdobje uvajanja novih sistemov identificiranja entitet.
449. člen
(zavezanci za izmenjavo podatkov)
(1) Izvajalci energetskih dejavnosti morajo omogočiti izmenjavo podatkov, s katerimi razpolagajo v okviru opravljanja svoje dejavnosti, z drugimi udeležencem na trgu elektrike in zemeljskega plina, ki te podatke potrebuje za nemoteno poslovanje na trgu.
(2) Izvajalci energetskih dejavnosti so dolžni uporabnikom na enak način omogočiti dostop do podatkov, ki nastanejo pri izvajanju njihove dejavnosti. Pri določitvi vrste in strukture podatkov ter načina izmenjave podatkov so udeleženci na trgu elektrike in zemeljskega plina dolžni uporabljati razpoložljive odprte standarde.
(3) Vrsto in strukturo podatkov ter način izmenjave podatkov, na katere se nanaša obveznost iz prejšnjega odstavka in niso opredeljeni z razpoložljivimi odprtimi standardi ali s predpisi s tega področja, predpišejo izvajalci energetskih dejavnosti glede na svoje odgovornosti in vlogo na trgu. Pri tem so dolžni upoštevati stanje tehnike in stroškovno učinkovitost.
(4) Podatki se izmenjujejo v agregatni in neosebni obliki. Izvajalci energetskih dejavnosti morajo z uporabo standardiziranih modelov in notacij dokumentirati vse poslovne procese izmenjave podatkov, ki so potrebni za nemoteno delovanje trga oziroma vsebujejo podatke, ki se nanašajo na uporabnike, kot npr. procesi izmenjave matičnih in merilnih podatkov, proces menjave dobavitelja, procesi izmenjave podatkov za potrebe bilančnega obračuna, itd.
(5) Obveznost izmenjave podatkov se ne nanaša na:
- podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov;
- podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
- osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
- podatke, ki so bili pridobljeni zaradi upravnega postopka, ki ga vodi izvajalec energetske dejavnosti, in bi njihovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
- podatke, ki so bili pridobljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo izvajalcev energetskih dejavnosti, če bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti izvajalca.
(6) Obveznosti izvajalcev energetske dejavnosti iz tega člena ne posegajo v obveznosti teh oseb iz drugih določb tega zakona, ki jim nalagajo dolžnost omogočanja dostopa do podatkov ali posredovanja podatkov agenciji in drugim osebam, ki so po tem zakonu upravičene do pridobitve določenih podatkov od izvajalcev elektroenergetskih dejavnosti.
450. člen
(dolžnosti zavezancev za izmenjavo podatkov)
(1) Zavezanci za izmenjavo podatkov odgovarjajo za formalno pravilnost svojih podatkov in njihovo pravočasno razpoložljivost za izmenjavo v standardizirani obliki.
(2) V zvezi z obveznostjo iz prejšnjega odstavka morajo zavezanci za izmenjavo podatkov zagotoviti hrambo podatkov, kakovost podatkov, avtenticiran in avtoriziran dostop do podatkov ter varnost in zaupnost podatkov.
(3) Ob upoštevanju pogojev iz prejšnjega člena zavezanci za izmenjavo podatkov v svojih aktih določijo osebe, ki so odgovorne za izmenjavo podatkov, ter predpišejo postopke in ukrepe za učinkovito izmenjavo podatkov, ki obsegajo:
- nabor, vrsto in strukturo podatkov;
- pravila za dostopanje do podatkov;
- časovno razpoložljivost podatkov in
- način zajemanja podatkov.
(4) Agencija s splošnim aktom predpiše obvezne vsebine aktov iz prejšnjega odstavka, če je to potrebno, da se poenotijo pristopi v informatizaciji procesov izmenjave podatkov.
Sedmi del
INŠPEKCIJSKI NADZOR
451. člen
(inšpekcijski nadzor)
(1) Inšpektorat, pristojen za energijo (v nadaljnjem besedilu: energetska inšpekcija) izvaja nadzor nad določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov, razen tistih določb, nad katerimi v skladu s 421. členom tega zakona izvaja nadzor agencija.
(2) (prenehal veljati)
(3) (prenehal veljati)
(4) (prenehal veljati)
452. člen
(nadzor energetskega inšpektorja)
(1) Energetska inšpekcija izvaja nadzor nad izvajanjem tehničnih zahtev iz tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil pri gradnji, vzdrževanju, obratovanju in uporabi energetskih objektov, naprav in omrežij, ki obsega zlasti:
1. nadzor nad upoštevanjem tehničnih zahtev tega zakona, tehničnih in drugih predpisov ter obveznih standardov, ki veljajo za področje učinkovite rabe energije, elektroenergetike in strojne energetike;
2. nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, vodov, naprav in napeljav, ki so namenjeni proizvodnji, prenosu, distribuciji, merjenju, zaščiti, vodenju, lastni porabi in porabi elektrike, in sicer:
- pri napravah za proizvodnjo elektrike v elektrarnah in toplarnah, pri napravah za prenos in distribucijo elektrike v okviru razdelilnih postaj, transformatorskih postaj, centrov vodenja ter elektroenergetskih omrežij in napeljav v objektih,
- pri izpolnjevanju tehničnih pogojev za dobavo elektrike, posebno glede prekinitev, omejitev v dobavi in kakovosti napetosti,
- pri učinkoviti rabi električne energije v objektih in postrojih iz inšpekcijske pristojnosti,
- nad upoštevanjem določb obratovalnih navodil omrežij, objektov, postrojev ter posameznih sklopov in sistemskih obratovalnih navodil,
- nad izvajanjem predpisov, ki urejajo omejevanje obtežb in porabo elektrike,
- nad tehničnimi pogoji iz izdanih soglasij za priključitev elektroenergetskih objektov;
3. nadzor tehničnih zahtev pri gradnji, obratovanju in uporabi objektov, postrojev, napeljav in naprav, ki so namenjeni za proizvodnjo, prenos, shranjevanje, distribucijo, merjenje in indikacijo ter porabo toplote, plinov, ki obsega zlasti:
- pri postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo toplote oziroma hladu,
- pri toplotnih postrojih in napravah, ki so namenjeni za proizvodnjo elektrike in toplote za daljinsko ogrevanje ali neposredno porabo v tehnološke namene,
- pri opremi pod tlakom in premični tlačni opremi v uporabi,
- pri postrojih in napravah, ki uporabljajo toploto, tehnične pline, zemeljski plin oziroma druge energetske pline,
- pri prenosnih in distribucijskih plinovodih, parovodih in vročevodih ter pripadajočih napravah in opremi,
- pri polnilnicah in skladiščih utekočinjenega naftnega plina (v nadaljnjem besedilu: UNP), tehničnih plinov in polnilnicah komprimiranega zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: CNG),
- pri napeljavah v objektih, in sicer napeljave za toploto, hlad, tehnične pline, zemeljski plin oziroma druge energetske pline,
- pri učinkoviti rabi toplote in goriv pri napravah in postrojih,
- pri sistemih za prezračevanje in klimatizacijo stavb,
- nad upoštevanjem določil sistemskih obratovalnih navodil prenosnih in distribucijskih omrežij za zemeljski plin in distribucijskih omrežij za oskrbo s toploto oziroma drugimi energetskimi plini.
(2) Energetska inšpekcija opravlja tudi nadzor nad strokovnostjo in usposobljenostjo delavcev, ki upravljajo z energetskimi napravami, v okviru zagotovitve varnosti in zanesljivosti obratovanja ter učinkovite rabe energije.
(3) Posamezna strokovna dela v postopku nadzora lahko na podlagi pooblastila predstojnika inšpektorata, kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, opravljajo tudi strokovno usposobljene pravne ali fizične osebe.
453. člen
(pogoji za energetskega inšpektorja)
Za energetskega inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj izobrazbo pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje s področja strojništva in obdelave kovin ali področja elektrotehnike in energetike ali raven izobrazbe pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustrezajo izobrazbi druge stopnje s področja strojništva in obdelave kovin ali področja elektrotehnike in energetike, pet let delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit za inšpektorja ter izpolnjuje druge splošne pogoje za delo v državni upravi.
454. člen
(ukrepi inšpektorja)
Poleg pooblastil, ki jih ima po zakonu, ki ureja inšpekcijski nadzor, ima energetski inšpektor pravico:
- odrediti, da se ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;
- odrediti, da se ustavi nadaljnja uporaba objekta, naprav, postrojev, napeljav oziroma prekine dobava energije;
- prepovedati nadaljnjo uporabo energetskih sistemov, objektov, postrojev, napeljav in omrežij oziroma nadaljnje izvajanje takih del, ki ne ustrezajo tehničnim ali drugim predpisom, in zaradi tega obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda;
- prepovedati nadaljnje upravljanje energetske naprave delavcu, ki ni strokovno usposobljen v skladu s predpisi o strokovnem usposabljanju.
455. člen
(dolžnost zavezancev)
Pravne ali fizične osebe ali posameznik morajo energetskemu inšpektorju omogočiti oziroma zagotoviti nemoteno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva, mu omogočiti vstop v objekt ter dostop do energetskih naprav, omrežij, postrojev in napeljav ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, tehnično dokumentacijo in druge listine in poročila.
456. člen
(obvestilo o izvršenem ukrepu)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe ter posameznik so dolžni energetsko inšpekcijo obvestiti o izvršitvi naloženih ukrepov iz odločbe najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti.
457. člen
(obvestilo o nastopu okoliščin)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe ter posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, za katere je predpisan inšpekcijski nadzor po tem zakonu, mora takoj obvestiti energetsko inšpekcijo o poškodbah in okvarah, ki imajo za posledico prekinitev oziroma omejitev dobave energije ali če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da utegne nastati večja materialna škoda.
458. člen
(obvestilo o začetku gradnje in preizkusov)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe ter posameznik, ki izvaja dela na energetskem objektu, napravi, napeljavi oziroma postroju, mora energetski inšpekciji sporočiti datum začetka gradnje, rekonstrukcije ali obnove ter datum začetka funkcionalnih in zagonskih preizkusov na energetskih napravah, napeljavah, postrojih in objektih.
459. člen
(periodični pregledi)
Odgovorna oseba pravne ali fizične osebe ter posameznik, ki upravlja energetske objekte, naprave, postroje ali napeljave, mora zagotoviti izvedbo predpisanih periodičnih pregledov in preizkusov skladno s predpisi iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona, ki urejajo periodične preglede za posamezno vrsto objekta, naprave, instalacij in omrežja.
460. člen
461. člen
Osmi del
ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
462. člen
(opredelitev infrastrukture)
(1) Energetsko infrastrukturo sestavljajo naslednji objekti, naprave in omrežja:
- prenosno omrežje elektrike in prenosni sistem zemeljskega plina,
- distribucijski omrežje elektrike in distribucijski sistem zemeljskega plina,
- sistem za UNP,
- sistem za proizvodnjo in skladiščenje zemeljskega plina,
- sistem za proizvodnjo in distribucijo toplote za daljinsko ogrevanje,
- sistem za distribucijo drugih energetskih plinov,
- sistem za proizvodnjo elektrike skupaj s priključkom na prenosni ali distribucijski sistem.
(2) Objekti, naprave in omrežja iz prejšnjega odstavka se štejejo za energetsko infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura) za oskrbo z elektriko, zemeljskim plinom in toploto.
(3) Določbe tega zakona o infrastrukturi se uporabljajo tudi za stvarne in druge pravice na nepremičninah, potrebne za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor in vzdrževanje objektov, naprav in omrežij iz prvega odstavka tega člena.
(4) Infrastruktura za prenosno omrežje elektrike in prenosni sistem zemeljskega plina, distribucijsko omrežje elektrike in distribucijski sistem zemeljskega plina, sistem za UNP in sistem za distribucijo drugih energetskih plinov je gospodarska javna infrastruktura skladno z zakonom, ki ureja področje graditve objektov.
(5) Podrobneje predpiše vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture vlada, na predlog ministra, pristojnega za energijo.
463. člen
(gradnja in vzdrževanje)
(1) Infrastruktura mora biti načrtovana in grajena tako, da ustreza zadnjemu stanju tehnike in je ekonomsko učinkovita, vzdrževana pa mora biti tako, da zagotavlja optimalno tehnično delovanje in je ekonomsko učinkovita.
(2) Lastnik objekta, naprave ali omrežja, ki sestavlja infrastrukturo, je dolžan stvari, ki sestavljajo to infrastrukturo, tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati.
(3) Z namenom zagotavljanja gospodarskih javnih služb na področju energetike vlada z uredbo določi vrste vzdrževalnih del v javno korist na objektih, napravah in omrežjih, ki so potrebni za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ter način njihovega izvajanja, skladno z zakonom, ki ureja področje graditve objektov.
464. člen
(izvajanje del na infrastrukturi v primeru izrednih dogodkov)
(1) Če je zaradi nesreče, poškodbe in drugih izrednih dogodkov ali okoliščin potrebno izvesti nujna dela in druge ukrepe v zvezi z zavarovanjem ali zagotovitvijo obratovanja infrastrukture, pa njihovo hitro in učinkovito izvedbo ni mogoče zagotoviti v okviru pridobljenih služnosti v javno korist in drugih pravic na nepremičninah, mora lastnik ali posestnik nepremičnine, preko katere je potreben nujen začasni dostop do infrastrukture oziroma na kateri se nahaja infrastruktura, ki je potrebna za izvedbo nujnih del in ukrepov, proti pravični odškodnini dovoliti nujen začasni dostop do nepremičnine in izvajanje potrebnih del ter ukrepov. Nujno potreben začasni dostop je glede na potrebe zavarovanja ali zagotovitve obratovanja infrastrukture potrebno izvesti na način, ki čim manj obremenjuje lastnika ali posestnika nepremičnine in povzroča najmanjšo škodo. Pravična odškodnina pripada lastniku ali posestniku nepremičnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi izvedbe del na energetski infrastrukturi v primeru izrednih dogodkov oziroma okoliščin, do prenehanja nujnega začasnega dostopa do nepremičnine.
(2) Prejšnji odstavek ne daje investitorju v infrastrukturo pravice graditi na tuji nepremičnini v smislu predpisov, ki urejajo področje graditve objektov.
(3) Za izredne okoliščine iz prvega odstavka tega člena se štejejo dogodki ali ukrepi, ki bi ogrozili delovanje energetske infrastrukture in s tem oskrbo širše skupnosti z energijo oziroma bi nedelovanje energetske infrastrukture ogrozilo delovanje druge državne ali občinske javne infrastrukture ali ji povzročilo nesorazmerne stroške.
(4) Če lastnik ali posestnik ne dovoli začasnega dostopa po prvem odstavku, mu energetski inšpektor z odločbo naloži, naj začasni dostop dovoli, ter tudi določi trajanje, obseg in način izvedbe tega dostopa.
(5) Če se lastnik ali posestnik in investitor ne dogovorita o odškodnini, je investitor še pred odločitvijo o sporu dolžan lastniku ali posestniku plačati nesporni del odškodnine v višini, kot jo določi sodno zapriseženi cenilec.
465. člen
(smernice in soglasja pri poseganju v prostor)
(1) Operaterji prenosnih sistemov zemeljskega plina in elektrooperater:
- sodelujejo z ministrstvom, pristojnim za energijo, pri pripravi smernic in mnenj v postopku priprave prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora in tem zakonom,
- če investitorji zaprosijo zanje, določajo projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in dajejo soglasja k projektnim rešitvam za načrtovane posege na območju varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom.
(2) Smernice, mnenja, projektni pogoji in soglasja k projektnim rešitvam se izdajo za načrtovanje in gradnjo v varovalnih in varstvenih pasovih sistemov elektrike in sistemov zemeljskega plina.
(3) Operaterji prenosnih sistemov zemeljskega plina in elektrooperater obveščajo ministrstvo, pristojno za energijo, o projektnih pogojih iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če so ti določeni za objekte s priključno električno močjo, večjo od 10 MW ali letno porabo zemeljskega plina večjo od 5 milijonov Sm3.
466. člen
(smernice za občinske prostorske načrte)
Minister, pristojen za energijo, podrobneje predpiše obvezno vsebino smernic za občinske prostorske načrte in v njih določi:
- pogoje in zahteve, ki se nanašajo na načrtovanje učinkovitega ogrevanja in hlajenja v naseljih,
- območja naselij, glede na faktor pozidanosti, kjer je načrtovanje daljinskega ogrevanja in hlajenja obvezno.
467. člen
(javno pooblastilo za izdajanje smernic in soglasij pri poseganju v prostor)
(1) Lokalna skupnost lahko z odlokom podeli javno pooblastilu distributerju, ki opravlja lokalno gospodarsko javno službo na področju distribucije zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov, da:
- daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora in s tem zakonom,
- če je zanje zaprošen, določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasja k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov omrežij, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, in tem zakonom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov zastopa interese distributerja, ki opravlja lokalno gospodarsko javno službo na področju distribucije zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov, lokalna skupnost, ki je lokalni nosilec urejanja prostora na območju, ki je zajeto v državnem prostorskem načrtu.
468. člen
(varovalni pas sistemov elektrike)
(1) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
- za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;
- za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;
- za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;
- za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti do vključno 20 kV 1 m;
- za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;
- za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
(3) Pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti, naprave v varovalnem pasu sistemov elektrike, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike, predpiše minister, pristojen za energijo.
469. člen
(varovalni in varnostni pas sistemov zemeljskega plina)
(1) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 65 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi, ter zemljiški pas 65 m od ograje merilno-regulacijske postaje in ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj. Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je tudi pas 100 m od ograje kompresorske postaje. Varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina pa je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
(2) V varovalnem pasu sistema zemeljskega plina se smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na varnost obratovanja omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od plinovodov in objektov tega omrežja glede na njihovo vrsto in namen.
(3) Če je zaradi graditve objekta, naprave ali napeljave oziroma izvajanja drugih del v večji oddaljenosti od prenosnega sistema zemeljskega plina, kot je meja varovalnega pasu prenosnega sistema iz prvega odstavka tega člena, potrebno za zagotovitev sprejemljive stopnje tveganja na plinovodu ali drugih delih prenosnega sistema izvesti dodatne varovalne posege oziroma ukrepe, jih je operater prenosnega sistema dolžan izvesti v okviru nalog izvajanja gospodarske javne službe dejavnost operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina, stroški teh posegov oziroma ukrepov pa so upravičeni stroški izvajanja te javne službe.
(4) Varnostni pas prenosnega sistema zemeljskega plina je zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda prenosnega sistema, merjeno od njegove osi.
(5) V varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina se ne smejo načrtovati in graditi drugi objekti, naprave in napeljave ter izvajati dela, razen če je to nujno potrebno za gradnjo, rekonstrukcijo, obratovanje, nadzor ali vzdrževanje infrastrukture oziroma gospodarske javne infrastrukture po predpisih o graditvi objektov, če investitor oziroma izvajalec del pridobi soglasje operaterja tega prenosnega sistema pred začetkom izvajanja del.
(6) Pogoje za posege na območju varovalnega pasu iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za energijo, upoštevaje nazivni tlak omrežja in premer plinovoda.
(7) Pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov in objektov sistema zemeljskega plina ter posebne varnostne ukrepe, s katerimi se zagotovi povečana stopnja varnosti obratovanja tega omrežja, predpiše minister, pristojen za energijo.
470. člen
(evidentiranje infrastrukture za distribucijo zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov)
(1) Operaterji ter distributer zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov morajo zagotavljati evidenco infrastrukture, ki obsega geodetski kataster vodov in priključkov, ter seznam evidence vgrajenih elementov in naprav v sistemu. S tem je zagotovljena podpora varnemu in zanesljivemu obratovanju sistema. Operaterji in distributerji zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov morajo poročati tudi v zbirni kataster komunalne infrastrukture.
(2) Operaterji ter distributer zemeljskega plina, toplote in drugih energetskih plinov so dolžni poročati o obsegu in lokaciji infrastrukture koncedentu in v zbirni kataster komunalne infrastrukture na način, ki je določen s predpisom, ki ureja zbirni kataster komunalne infrastrukture.
II. poglavje: RAZLASTITEV IN USTANOVITEV SLUŽNOSTI V JAVNO KORIST
471. člen
(črtan)
472. člen
(javna korist in razlastitveni namen)
(1) Gradnja in prevzem objektov in zemljišč, ki so potrebni za:
- prenos in distribucijo elektrike, zemeljskega plina, distribucijo toplote in oskrbo z drugimi energetskimi plini, ali
- proizvodnjo elektrike, skladišča zemeljskega plina, terminal za utekočinjen zemeljski plin ali transport tekočih goriv po vodih,
sta v javno korist in se zanju nepremičnine lahko razlastijo, omejijo s pravico uporabe za določen čas ali obremenijo z začasno ali trajno služnostjo.
(2) Za vprašanja glede razlastitve in omejitve lastninske pravice, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice.
473. člen
(posebne določbe o razlastitvi in ustanovitvi služnosti v javno korist)
(1) Če investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice na nepremičninah iz prejšnjega člena te pogodbe ne uspe skleniti, vloži država oziroma lokalna skupnost oziroma operater, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe po tem zakonu, kot razlastitveni upravičenec na predlog investitorja nemudoma predlog za razlastitev. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(2) Če je razlastitveni upravičenec operater, ki je izvajalec obvezne gospodarske javne službe po tem zakonu, je pogodba o odsvojitvi, obremenitvi ali najemu razlaščene nepremičnine, ki je v nasprotju z namenom razlastitve, nična. Zaznamba te prepovedi se vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti.
(3) Če investitor v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist na nepremičninah iz tega člena te pogodbe ne uspe skleniti, lahko nemudoma vloži predlog za omejitev lastninske pravice. Ponudba za sklenitev pogodbe mora vsebovati cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(4) Ne glede na določbe drugih zakonov se pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist sklepajo za čas obratovanja infrastrukture in v korist vsakokratnega investitorja ali lastnika posamezne infrastrukture ali v korist gospodujočega zemljišča, katerega lastnik je investitor ali lastnik infrastrukture.
(5) Ne glede na določbe o pridobitvi lastninske pravice in posesti v nujnem postopku v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, so postopki za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po tem zakonu nujni, če je javna korist izkazana skladno z določbami zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice in če razlastitveni upravičenec pri sodišču ali notarju da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini ene polovice ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi, s čimer se šteje, da je izpolnjen pogoj za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini. Nujnosti postopkov ni treba posebej obrazložiti in utemeljiti.
(6) V notarskem zapisu ali zapisniku o prevzemu denarja v hrambo mora biti določen rok hrambe zneska iz prejšnjega odstavka do izpolnitve pogoja za izplačilo odškodnine ali najmanj 10 let, kar nastopi prej. Kot pogoj za izplačilo razlastitvenemu zavezancu ali drugi upravičeni osebi mora biti določena predložitev sporazuma o odškodnini ali pravnomočne odločbe o razlastitvi.
(7) Ne glede na določbe o javni koristi v zakonu, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se v postopku razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah na območju prostorskega akta za prostorske ureditve državnega pomena ne ugotavlja, ali država razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino za dosego razlastitvenega namena ali namena omejitve lastninske pravice.
(8) Ne glede na določbe zakona, ki ureja razlastitev in omejitev lastninske pravice, se postopek razlastitve ali omejitve lastninske pravice na nepremičninah, ki so potrebne za namene iz 472. člena tega zakona, ne uvede z odločbo, temveč po prejemu popolne zahteve za razlastitev ali omejitev lastninske pravice pristojni organ izda sklep o začetku razlastitvenega postopka. Zoper ta sklep ni pritožbe. Sklep o začetku postopka razlastitve se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi.
(9) Za prenos lastninske pravice ali služnosti na razlaščeni nepremičnini na investitorja se ne uporabljajo predpisi, ki urejajo prodajo stvarnega premoženja države.
474. člen
(lastninska pravica ali služnost v javno korist po samem zakonu)
(1) Z dnem uveljavitve prostorskega akta v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, je na nepremičninah, katerih lastnik je Republika Slovenija ali lokalna skupnost in na katerih je za namen iz prvega odstavka 472. člena tega zakona predvidena omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, vzpostavljena brezplačna služnost v javno korist za namen iz prostorskega akta, razen za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, katere plačilo se določi skladno z zakonom, ki ureja vode in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Če pridobi lastninsko pravico na nepremičnini iz prejšnjega odstavka Republika Slovenija ali lokalna skupnost po uveljavitvi načrta iz prejšnjega odstavka, je služnost iz prejšnjega odstavka vzpostavljena z dnem pridobitve lastninske pravice.
(3) Služnost iz prvega odstavka tega člena je vzpostavljena za vode elektrike največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta. Za sisteme zemeljskega plina in distribucijske vode toplote ali drugega energetskega plina je služnost iz prvega odstavka tega člena vzpostavljena največ v naslednjem obsegu:
- za prenosni vod zemeljskega plina 5 m od osi voda na vsako stran;
- za distribucijski vod zemeljskega plina 2,5 m od osi voda na vsako stran;
- za distribucijski vod toplote ali drugega energetskega plina 1,5 m od osi voda na vsako stran.
(4) V času gradnje vodov iz prejšnjega odstavka je služnost iz prvega odstavka tega člena vzpostavljena v naslednjem obsegu:
- za vode elektrike največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike ter obligacijska pravica za gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini v širini delovnega pasu;
- za prenosni vod zemeljskega plina 12 m od osi voda na vsako stran;
- za distribucijski vod zemeljskega plina 6 m od osi voda na vsako stran;
- za distribucijski vod toplote ali drugega energetskega plina 5 m od osi voda na vsako stran.
(5) Upravljavec nepremičnine v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti in upravičenec služnosti v javno korist iz prvega odstavka tega člena sta dolžna skleniti pogodbo, s katero ugotovita obseg služnosti iz prvega odstavka na določeni nepremičnini oziroma nepremičninah, na vodnih in priobalnih zemljiščih pa tudi plačilo za služnost, najkasneje do poteka 6 mesecev od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja za objekt infrastrukture, za katerega je služnost v javno korist vzpostavljena. Če v tem roku pogodba ni sklenjena, lahko upravljavec nepremičnine ali upravičenec služnosti zahteva, da sodišče s sodbo nadomesti pogodbo.
(6) Ne glede na šesti odstavek 3. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10 in 48/12), prvega odstavka 16.d člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10 – ORZSKZ16) in četrtega odstavka 13. člena Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/10 in 40/12 – ZUJF) se odškodnina za služnost v javno korist za namen iz prvega odstavka 472. člena tega zakona na zemljiščih v lasti države ali lokalne skupnosti ne plačuje.
(7) Investitor je dolžan vložiti predlog za vpis služnosti iz prvega odstavka tega člena v zemljiško knjigo najkasneje v 24 mesecih od uveljavitve načrta iz prvega odstavka tega člena ali od pridobitve lastninske pravice v smislu drugega odstavka tega člena. Vpis v zemljiško knjigo nima oblikovalnega učinka.
(8) Določbe tega zakona o obsegu ustanovitve služnosti v javno korist na zemljiščih v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti se uporabljajo ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, ki ta vprašanja za posamezne vrste zemljišč urejajo drugače.
(9) Ne glede na peti odstavek tega člena se pogodba, s katero se ugotovi obseg služnosti, ter določi znesek nadomestila za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, sklene neposredno po dokončnosti vodnega soglasja, po zakonu, ki ureja vode.
(10) Ne glede na sedmi odstavek tega člena in peti odstavek 475. člena tega zakona je investitor predlog za vpis služnosti na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, dolžan vložiti po sklenitvi pogodbe iz prejšnjega odstavka. Pravica graditi na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, je izkazana z vknjiženo služnostjo v javno korist v zemljiški knjigi oziroma s predložitvijo sklenjene in notarsko overjene pogodbe o služnosti ter kopije predloga za vpis pogodbe v zemljiško knjigo, s podatkom o zemljiškoknjižni plombi, pod katero se vodi predlog.
475. člen
(gradnja infrastrukture)
(1) Kot dokazilo pravice graditi sisteme električne energije z nazivno napetostjo 110 kV in več ali prenosne sisteme zemeljskega plina se poleg dokazil po zakonu, ki ureja graditev objektov štejejo tudi naslednje listine:
- notarsko overjena pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na določeni nepremičnini, in sicer največ do širine varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij iz drugega odstavka 468. člena tega zakona ali nepremičnini, ki je v območju državnega prostorskega načrta oziroma varnostnega pasu prenosnega sistema zemeljskega plina iz tretjega odstavka 469. člena tega zakona;
- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 65/98, 76/98 – odločba US, 66/00 – obvezna razlaga, 66/00, 11/01 – odločba US, 54/04 – ZDoh in 18/05 – odločba US);
- potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ in 73/04 – ZN) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 – odločba US);
- historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti, oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 97/98 – odločba US, 56/99, 72/00 in 51/04 – odločba US), ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne skupnosti ali vaške skupnosti;
- potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo);
- zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;
- potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega ali da je začet postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek;
- sklep pristojnega upravnega organa iz osmega odstavka 473. člena tega zakona o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
(2) Po končanju vsakega izmed postopkov iz prejšnjega odstavka, izvede investitor infrastrukture z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo razlastitev.
(3) Če investitor pridobi gradbeno dovoljenje za gradnjo na določeni nepremičnini na podlagi osme alineje prvega odstavka tega člena in začne z gradnjo na tej nepremičnini pred pridobitvijo pravice do prevzema posesti na podlagi tega zakona ali zakona, ki ureja razlastitev, pripada lastniku nepremičnine odškodnina za uporabo nepremičnine za čas od začetka dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v javno korist oziroma do pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku. O začetku dejanske uporabe nepremičnine na podlagi te določbe investitor obvesti organ, pristojen za razlastitev, in lastnika nepremičnine.
(4) Odškodnina iz prejšnjega odstavka se določi v višini tržne vrednosti najema take ali primerljive nepremičnine glede na obseg njene uporabe za gradnjo. Višino odškodnine oceni sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, določi pa se v postopku določitve višine odškodnine po predpisih o razlastitvi kot njen posebni del.
(5) V primerih iz prvega odstavka 474. člena tega zakona se v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja šteje, da je pravica graditi izkazana že s samo uveljavitvijo državnega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta, v primerih iz drugega odstavka 474. člena tega zakona pa z dnem pridobitve lastninske pravice države oziroma lokalne skupnosti.
476. člen
(agrarne operacije)
(1) Investitor ali lastnik infrastrukture pa tudi operater, kadar ni lastnik infrastrukture, je stranka v postopku agrarnih operacij (na primer komasacije, melioracije ali arondacije), če se kateri izmed teh postopkov začne izvajati na območju, ki je s prostorskim aktom, v skladu s predpisi, ki urejajo načrtovanje prostorskih ureditev državnega pomena, predvideno kot območje gradnje infrastrukture, ali je na tem območju zgrajena infrastruktura.
(2) Če investitor infrastrukture pred začetkom postopka ene izmed agrarnih operacij z lastniki zemljišč še nima sklenjene ustrezne pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist ali pogodbe o pridobitvi lastninske pravice, pridobi to pravico z upravno odločbo, ki se izda pri izvajanju agrarne operacije.
(3) Obstoječe služnosti v javno korist se z odločbo iz prejšnjega odstavka določijo na istem mestu in v enakem obsegu na morebitnih novo oblikovanih zemljiških parcelah, pri čemer imetniku te služnosti ni treba plačati odškodnine za novo določeno služnost.
(4) Organ, ki vodi agrarno operacijo, mora upoštevati državni prostorski načrt in izvesti agrarno operacijo tako, da bo zagotovil investitorju infrastrukture pridobitev ustrezne pravice graditi.
(5) Kot dokazilo o pravici graditi po 56. členu ZGO-1 se na območju, kjer se izvajajo agrarne operacije, šteje tudi odločba upravnega organa iz drugega odstavka tega člena, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, ali potrdilo upravnega organa, da je uveden postopek ene izmed agrarnih operacij.
(6) Investitor infrastrukture lahko začne, nadaljuje ali dokonča gradnjo infrastrukture ne glede na to, da je uveden in še ni pravnomočno končan postopek ene izmed agrarnih operacij.
477. člen
(skrbnik za poseben primer)
(1) Če investitor infrastrukture za namen sklenitve pogodbe o služnosti v javno korist ali o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist ne uspe pridobiti podatkov iz javnih evidenc, ker ti podatki ne obstajajo oziroma organi, ki vodijo javne evidence s podatkom ne razpolagajo, centru za socialno delo posreduje predlog za postavitev skrbnika za poseben primer.
(2) Center za socialno delo v 60 dneh imenuje skrbnika za poseben primer, ki z investitorjem infrastrukture sklene ustrezno pogodbo o ustanovitvi služnosti v javno korist ali pogodbo o pridobitvi lastninske ali stavbne pravice v javno korist.
Deveti del
DRUGE SKUPNE DOLOČBE
I. poglavje: POSEBNE DOLOČBE O IZVRŠBI IN STEČAJU NAD IZVAJALCI ENERGETSKIH DEJAVNOSTI
1. oddelek: Izvršba
478. člen
(predmeti, izvzeti iz izvršbe)
(1) Objekti, naprave in omrežja energetske infrastrukture, ki so nujno potrebni za opravljanje gospodarske javne službe po tem zakonu, razen objektov za proizvodnjo elektrike ali zemeljskega plina v lasti fizičnih oseb in pravnih oseb, v katerih Republika Slovenija nima neposrednega ali posrednega lastniškega deleža, ne morejo biti predmet izvršbe.
(2) Izvzetje iz prejšnjega odstavka ne velja v primeru, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti javne službe, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
2. oddelek: Stečaj
479. člen
(izvzetje iz stečajnih postopkov za koncesionarje in javna podjetja)
(1) Nad družbami v 100 % lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti, ki imajo v skladu s tem zakonom podeljeno koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe, ter nad javnimi podjetji v lasti države ali lokalne skupnosti, ki opravljajo gospodarsko javno službo po tem zakonu, ni mogoče uvesti stečajnega postopka v skladu z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 – ORFZPPIPP21-1, 87/11, 23/12 – odločba US in 47/13).
(2) Za obveznosti pravnih oseb iz prejšnjega odstavka odgovarjajo subsidiarno njihovi ustanovitelji.
480. člen
(posebna pravila o prodaji premoženja v stečaju)
Energetska infrastruktura in premoženjske pravice, ki so kot celota nujno potrebne za opravljanje gospodarske javne službe po tem zakonu, se v stečaju lahko prodajo samo kot poslovna celota.
481. člen
(predkupna pravica v stečaju)
(1) Če je stečajni dolžnik pravna ali fizična oseba, ki ne opravlja gospodarske javne službe, ima izvajalec gospodarske javne službe predkupno pravico pri prodaji premoženja kot poslovne celote v stečajnem postopku ter pri prodaji v stečaju energetska infrastrukture in premoženjske pravice, ki sestavlja infrastrukturo po tem zakonu.
(2) Predkupna pravica izvajalca gospodarske javne službe se nanaša tudi na zemljišča, ki so del stečajne mase in na njih stojijo objekti, naprave ali napeljave izvajalca gospodarske javne službe.
(3) Kadar je stečajni dolžnik izvajalec gospodarske javne službe po tem zakonu na temelju koncesije gradnje ali koncesije storitev, način prodaje premoženja iz prejšnjega člena in predkupna pravica po tem členu ne posegata v izločitveno pravico koncedenta po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(4) Predkupna pravica izvajalca gospodarske javne službe iz prvega in drugega odstavka tega člena se uveljavi v skladu s predpisi, ki urejajo uveljavljanje zakonitih predkupnih pravic v stečajnem postopku.
482. člen
(posebna pravila o nadaljevanju poslovanja stečajnega dolžnika)
(1) Ne glede na predpise, ki urejajo poslovanje stečajnega dolžnika po začetku stečajnega postopka, je stečajnemu dolžniku, ki je izvajalec gospodarske javne službe ali ki po pooblastilu izvajalca gospodarske javne službe opravlja naloge gospodarske javne službe, dovoljeno nadaljevanje opravljanja dejavnosti javne službene ali opravljanje drugih poslov, ki so nujno potrebni za nemoteno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s 317. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10 – ORZFPPIPP21, 26/11, 47/11 – ORZFPPIPP21-1, 87/11, 23/12 – odločba US in 47/13).
(2) Stečajni upravitelj mora v primeru iz prejšnjega odstavka poskrbeti, da se opravljanje nalog gospodarske javne službe zagotovi v neokrnjenem obsegu.
II. poglavje: POSEBNE DOLOČBE O STAVKI PRI IZVAJALCIH ENERGETSKIH DEJAVNOSTI
483. člen
(določba o omejitvi pravice do stavke v energetskih dejavnostih)
Pravica do stavke delavcev pri delodajalcih iz 484. in 485. člena tega zakona se lahko uveljavi pod pogojem, da se zagotovi minimum delovnega procesa, v skladu s 484. in 485. členom tega zakona.
484. člen
(omejitev stavke pri izvajalcih gospodarske javne službe)
(1) Delavci so pri delodajalcih, ki opravljajo gospodarsko javno službo po tem zakonu, dolžni med stavko opravljati dela in naloge, ki so nujno potrebni za to, da je zagotovljena obratovalna pripravljenost objektov, omrežij in naprav, kot je predpisana za nedelje, praznike in druge dela proste dneve. Dela in naloge ter način njihovega opravljanja med stavko podrobneje določi vlada z uredbo.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka so delavci dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili poslovodnega organa. Če o tem ni doseženo soglasje med delavci, ki sodelujejo v stavki, poslovodni organ s sklepom določi delavce, ki so med stavko dolžni opravljati naloge v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za delavce pri delodajalcu, na katerega je izvajalec gospodarske javne službe prenesel opravljanje nalog s področja gospodarske javne službe.
485. člen
(omejitev stavke pri dobaviteljih sistemskih storitev)
Delavci pri delodajalcu, ki operaterju dobavlja sistemske storitve, so dolžni med stavko zagotavljati stalno pripravljenost ter opravljati dela in naloge, ki so nujno potrebne za to, da je v okviru prevzetih pogodbenih obveznosti delodajalca zagotovljena zanesljiva in pravočasna izvedba ustreznih sistemskih storitev, ki jih za vodenje sistema potrebuje operater.
III. poglavje: UPRAVLJANJE KAPITALSKIH NALOŽB S PODROČJA ENERGETIKE
485.a člen
(upravljanje kapitalskih naložb s področja energetike)
(1) Vlada v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, izvršuje pravice Republike Slovenije kot delničarke oziroma družbenice v gospodarskih družbah v večinski ali 100-odstotni lasti Republike Slovenije, ki opravljajo gospodarsko javno službo dejavnost operaterja prenosnega sistema, dejavnost sistemskega operaterja in dejavnost distribucijskega operaterja ter dejavnost operaterja trga z elektriko v Republiki Sloveniji. Za spremljanje teh naložb je pristojno ministrstvo, pristojno za energijo.
(2) (prenehal veljati)
Deseti del
TRANSPORT OGLJIKOVEGA DIOKSIDA
486. člen
(transport ogljikovega dioksida)
Na območju Republike Slovenije je omogočen transport zajetega ogljikovega dioksida po cevnih prenosnih transportnih omrežjih (v nadaljevanju: transportno omrežje).
487. člen
(pogoji za transport ogljikovega dioksida)
(1) Transport zajetega ogljikovega dioksida po transportnem omrežju na območju Republike Slovenije je mogoč pod naslednjimi pogoji:
a) podjetje pred izvajanjem prenosa ali predelave ogljikovega dioksida za transport prijavi svojo dejavnost agenciji;
b) dostop do prenosnega transportnega omrežja ali predelave ogljikovega dioksida se mora izvajati transparentno in nediskriminatorno. Pri tem je treba upoštevati:
- tehnične in druge zmogljivosti transportnih omrežij in postrojenj, ki so ali bodo na voljo,
- usklajenost tehničnih specifikacij,
- delež s predpisi določenega obveznega zmanjšanja ogljikovega dioksida uporabnika transportnega omrežja,
- potrebo po upoštevanju potreb lastnika, upravljavca in ostalih uporabnikov transportnega omrežja, skladišča ali predelave ogljikovega dioksida, ki jih to zadeva.
(2) Pravna ali fizična oseba, ki upravlja transportno omrežje (v nadaljnjem besedilu: upravljavec transportnega omrežja) lahko zavrne transport ogljikovega dioksida po transportnih omrežij na podlagi utemeljenih razlogov v primeru pomanjkanja zmogljivosti transportnega omrežja. V tem primeru izvede analizo možnih ukrepov za zagotovitev zmogljivosti. V primeru ekonomske upravičenosti ukrepa ali financiranja s strani zavrnjenega uporabnika upravljavec transportnega omrežja poveča zmogljivost transportnega omrežja.
488. člen
(spori glede dostopa do omrežja ogljikovega dioksida)
(1) V primeru spora glede dostopa do omrežja odloča agencija, pri čemer upošteva število zainteresiranih odjemalcev za transport. Pri tem lahko od strank zahteva vse podatke, ki so nujno potrebni za rešitev spora.
(2) V primeru čezmejnih sporov glede dostopa do omrežja ogljikovega dioksida agencija sodeluje s pristojnimi organi v drugih državah.
(3) Agencija enkrat letno do 1. julija poroča vladi o zahtevah za dostop in sporih s področja dostopa do transportnega omrežja.
Enajsti del
KAZENSKE DOLOČBE
489. člen
(prekrški za prvi del zakona)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne posreduje podatkov, zahtevanih s predpisom iz drugega odstavka 32. člena tega zakona.
(2) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
490. člen
491. člen
492. člen
(prekrški za četrti del zakona)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pri vodenju računovodskih izkazov ravna v nasprotju s 305. členom tega zakona.
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
- ne zagotovi meritev iz 291. člena tega zakona;
- v roku ne izvrši predpisanega ukrepa zaradi zagotavljanja zanesljive oskrbe s toploto in drugimi energetskimi plini, ki ga določi predpis iz drugega odstavka 294. člena tega zakona;
- nima sprejetih, potrjenih in objavljenih aktov v skladu z 297. členom tega zakona;
- nima vzpostavljenega sistema za nadzor obratovanja distribucijskega sistema skladno z 298. členom tega zakona;
- cene za dobavo toplote za daljinsko ogrevanje ne določi v skladu z metodologijo agencije iz drugega odstavka 299. člena tega zakona;
- predhodno ne pridobi soglasja agencije na izhodiščno ceno ali na spremembo izhodiščne cene za dobavo toplote za daljinsko ogrevanje (302. člen tega zakona);
- brez soglasja distributerja na njegov zaključeni distribucijski sistem priključi svoje objekte, naprave in napeljave oziroma omogoči priključitev drugih objektov, naprav in napeljav (306. člen tega zakona);
- začasnem odklopu ne obvesti odjemalca (tretji odstavek 307. člena tega zakona);
- ne priključi v roku 24 ur na svoje stroške odjemalca energije iz omrežja, kadar se ugotovi, da je bil neutemeljeno odklopljen (drugi odstavek 309. člena tega zakona);
- ne posreduje podatkov, zahtevanih s predpisom iz 311. člena tega zakona.
(5) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(6) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
- kot odjemalec, ki odjema toploto v delu stavbe ali v stavbi preko skupnega odjemnega mesta več odjemalcev ali več stavb, ne sporoči distributerjem podatkov po 292. členu tega zakona;
- ne pripravi ali seznani odjemalcev s splošnimi pogodbenimi pogoji v skladu s petim odstavkom 297. člena tega zakona;
- v roku ne obvesti agencije o spremembi cene za dobavo toplote za daljinsko ogrevanje (četrti odstavek 299. člena tega zakona).
(8) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(9) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz sedmega odstavka tega člena ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(10) Z globo od 50 do 400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve alineje sedmega odstavka tega člena.
493. člen
493.a člen
494. člen
495. člen
(prekrški za šesti del zakona)
(1) Z globo do 0,1 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo agencije o ukrepih za odpravo kršitev iz drugega odstavka 432. člena tega zakona.
(2) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če ravna v nasprotju s 444. členom tega zakona.
(3) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
496. člen
(prekrški za sedmi del zakona)
(1) Z globo od 15.000 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
- prepreči energetskemu inšpektorju opraviti naloge inšpekcijskega nadzora ali mu jih ne omogoči opraviti ali mu noče dati potrebnih podatkov (455. člen tega zakona);
- ne obvesti energetske inšpekcije o nastalih poškodbah in okvarah (457. člen tega zakona);
- ne opravi predpisanega periodičnega pregleda oziroma preizkusa (459. člen tega zakona).
(2) Z globo od 15.000 do 150.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
- energetske inšpekcije ne obvesti pravočasno o izvedbi ukrepov (456. člen tega zakona);
- ne obvesti energetske inšpekcije o datumu začetka gradnje, rekonstrukcije ali obnove ter datumu začetka funkcionalnih in zagonskih preskusov na energetskih napravah, napeljavah in postrojih (458. člen tega zakona).
(6) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz petega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(8) Z globo od 50 do 400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz petega odstavka tega člena.
497. člen
(prekrški za deseti del zakona)
(1) Z globo od 5.000 do 125.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne prijavi izvajanja prenosa ali predelave ogljikovega dioksida skladno z a) točko prvega odstavka 487. člena tega zakona.
(2) Z globo od 3.000 do 100.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
498. člen
499. člen
500. člen
501. člen
(prekrški za kršitve določb Uredbe 1227/2011/EU)
(1) Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- ACER ne predloži evidence o transakcijah, povezanih z veleprodajnimi energetskimi trgi, v skladu s prvim odstavkom 8. člena Uredbe 1227/2011/EU;
- pred sklepanjem transakcij, o katerih mora poročati, transakcij ne prijavi agenciji v skladu z 9. členom Uredbe 1227/2011/EU ali nemudoma ne obvesti agencije o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v register udeležencev iz sedmega odstavka 435. člena tega zakona;
- nemudoma uradno ne obvesti agencije o utemeljenem sumu, da bi transakcija lahko pomenila kršitev 3. ali 5. člena Uredbe 1227/2011/EU v skladu s 15. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(2) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 0,1 % do 10 % letnega prometa v predhodnem poslovnem letu se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- uporabi notranje informacije o veleprodajnem energetskem proizvodu v nasprotju s točko a) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
- razkrije notranje informacije kateri koli drugi osebi v nasprotju s točko b) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU;
- na podlagi notranje informacije kateri koli drugi osebi priporoči sklenitev posla v nasprotju s točko c) prvega odstavka 3. člena Uredbe 1227/2011/EU ali jo k temu napelje;
- ne objavi notranjih informacij, ki se nanašajo nanj ali na z njim povezane osebe v skladu s 4. členom Uredbe 1227/2011/EU;
- sklene kakršen koli posel ali izda kakršna koli naročila za trgovanje ali razširja informacije na način, ki pomeni ali bi lahko pomenil tržno manipulacijo v nasprotju s 5. členom Uredbe 1227/2011/EU.
(4) Če se letni promet v predhodnem poslovnem letu iz prejšnjega odstavka ne da določiti, se za prekršek iz prejšnjega odstavka pravna oseba kaznuje z globo od 15.000 do 250.000 eurov, pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se kaznuje z globo od 30.000 do 500.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pa se kaznuje z globo od 5.000 do 150.000 eurov.
(5) Z globo od 4.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka tega člena.
502. člen
(globa, izrečena v hitrem postopku)
Za prekrške iz tega zakona, kjer je globa določena v razponu, se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Energetski zakon – EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»Dvanajsti del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
503. člen
(usklajenost LEK)
LEK, ki so bili sprejeti do uveljavitve tega zakona, predstavljajo LEK v skladu s tem zakonom in jih ni potrebno spreminjati.
504. člen
(rok za uskladitev prostorskih aktov in skladnost projektne dokumentacije glede načina ogrevanja)
(1) Lokalne skupnosti uskladijo svoje prostorske akte z LEK v dveh letih po sprejetju LEK.
(2) Do uskladitve občinskih prostorskih aktov z LEK se šteje, da je projektna dokumentacija glede načina ogrevanja skladna z določbami občinskih prostorskih aktov:
- če objekt leži znotraj območja odločitve lokalne skupnosti iz osmega odstavka 29. člena tega zakona in je predviden način ogrevanja objekta skladen s to odločitvijo,
- če objekt leži zunaj območja odločitve lokalne skupnosti iz osmega odstavka 29. člena tega zakona oziroma območje ni določeno in je predviden način ogrevanja skladen s predpisom o učinkoviti rabi energije v stavbah.
505. člen
(akcijski načrt energetske učinkovitosti)
Vlada akcijski načrt energetske učinkovitosti za obdobje do leta 2020 iz 27. člena tega zakona sprejme do 30. aprila 2014.
506. člen
(akcijski načrt za obnovljive vire energije)
(1) Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010–2020, ki je bil sprejet pred uveljavitvijo tega zakona se šteje za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje do leta 2020 iz 28. člena tega zakona.
(2) Vlada prvo poročilo iz sedmega odstavka 28. člena tega zakona pripravi do 31. decembra 2015.
507. člen
(pogodba o dobavi elektrike)
(1) Če gospodinjski ali mali poslovni odjemalec ob uveljavitvi tega zakona nima sklenjene pogodbe o dobavi elektrike v pisni ali elektronski obliki, se šteje, da ima sklenjeno pogodbo o dobavi za nedoločen čas skladno z 48. členom tega zakona, dobavitelj elektrike pa jo je dolžan skleniti v pisni ali elektronski obliki na zahtevo gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca oziroma ob prvi spremembi pogodbe.
(2) Dobavitelj je dolžan na zahtevo gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca, ki ob uveljavitvi tega zakona že imajo sklenjeno pogodbo o dobavi elektrike v pisni ali elektronski obliki, uskladiti vsebino pogodbe z 48. členom tega zakona.
508. člen
(pogodba o uporabi sistema)
Če končni odjemalec ob uveljavitvi tega zakona nima sklenjene pogodbe o dostopu do distribucijskega sistema elektrike v pisni ali elektronski obliki, se šteje, da ima sklenjeno pogodbo o uporabi sistema za nedoločen čas, skladno s 114. členom tega zakona, distribucijski operater pa jo je dolžan skleniti v pisni ali elektronski obliki na zahtevo končnega odjemalca ali ob prvi spremembi pogodbe.
509. člen
(izvajalci gospodarske javne službe)
(1) Elektroenergetsko podjetje, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije, nadaljuje opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja v skladu s tem zakonom.
(2) Elektroenergetsko podjetje, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja z električno energijo, nadaljuje opravljanje dejavnosti distribucijskega operaterja v skladu s tem zakonom.
(3) Podjetje, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost organizatorja trga z električno energijo, nadaljuje opravljanje dejavnosti operaterja trga z elektriko v skladu s tem zakonom.
510. člen
(uskladitev sistemskega operaterja električne energije)
(1) Vlada mora v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejeti koncesijski akt in na podlagi izdane odločbe o podelitvi koncesije z družbo ELES, d. o. o., kot koncesionarjem, skleniti koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja električne energije.
(2) Do sklenitve koncesijske pogodbe gospodarska družba iz prejšnjega odstavka izvaja gospodarsko javno službo na način, kot jo je izvajala do uveljavitve tega zakona.
511. člen
(ukrepi za zagotovitev lastniške ločitve)
Z dnem uveljavitve tega zakona se za kapitalsko naložbo države v družbah ELES, d. o. o., SODO, d. o. o., in Borzen, d. o. o., preneha uporabljati Zakon o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št. 105/12 in 39/13). Pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji na podlagi kapitalske naložbe v teh družbah, z dnem uveljavitve tega zakona izvršuje vlada. Za spremljanje naložb je pristojno ministrstvo, pristojno za energijo.
512. člen
(prenos 110 kilovoltnega operaterja)
Gospodarske družbe, ki imajo v lasti visokonapetostno 110 kilovoltno prenosno omrežje, so dolžne v treh letih od uveljavitve tega zakona s pogodbo odplačno prenesti lastnino in druge obligacijske ali stvarne pravice na omrežju, določenem z uredbo iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona.
513. člen
(začetek uporabe določb o omrežnini za elektriko)
(1) Določbe 116. do 119. člena in 132. do 138. člena tega zakona se začnejo uporabljati za določitev omrežnine in določitev tarife ter tarifnih postavk prvega regulativnega obdobja po izteku regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona.
(2) Če je ob uveljavitvi tega zakona do konca regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona, manj kot eno leto, se to regulativno obdobje podaljša za eno leto tako, da se za to leto podaljšanja uporabljajo upravičeni stroški, omrežnina in tarifne postavke, kot so bili določeni za zadnje leto tega regulativnega obdobja.
(3) Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se glede omrežnine in odločanja o upravičenih stroških uporablja Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12 in 47/13).
(4) Agencija mora najkasneje do 31. avgusta 2015 sprejeti metodologijo za določitev regulativnega okvira iz 116. člena tega zakona in metodologijo za obračunavanje omrežnine iz 132. člena tega zakona.
514. člen
(ureditev statusa zaprtega distribucijskega sistema)
Lastniki distribucijskih omrežij morajo za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema po 90. členu tega zakona, podati vlogo agenciji v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Agencija mora o vlogah odločiti v treh mesecih od njihovega prejema.
515. člen
(ureditev najemnih razmerij z lastniki distribucijskih omrežij)
Distribucijski operater je dolžan v enem letu od dneva uveljavitve tega zakona z lastniki distribucijskih omrežij z javnim značajem, ki niso vložili vloge za pridobitev statusa zaprtega distribucijskega sistema iz 90. člena tega zakona, skleniti pogodbe iz prvega odstavka 82. člena tega zakona.
516. člen
(financiranje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko)
Vlada sprejme uredbo iz četrtega odstavka 98. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
517. člen
(vzpostavitev skupne kontaktne točke na področju elektrike in zemeljskega plina)
Agencija mora najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona vzpostaviti skupno kontaktno točko na področju elektrike iz 46. člena tega zakona in na področju zemeljskega plina iz 171. člena tega zakona.
518. člen
(razveljavitev in podaljšanje uporabe splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil na področju elektrike)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil:
- Sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije (Uradni list RS, št. 71/12),
- Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz prenosnega omrežja Slovenije (Uradni list RS, št. 18/13),
- Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije (Uradni list RS, št. 41/11),
- Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07 in 1/08 – popr.),
- Pravila o načinu in pogojih dodeljevanja čezmejnih prenosnih zmogljivosti z dne 28. 5. 2013, sprejeta s strani sistemskega operaterja in objavljena na njegovi spletni strani,
- Pravila za delovanje organiziranega trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 98/09 in 97/11),
- Pravila za izvajanje izravnalnega trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 73/12),
- Pravila za delovanje centra za podpore (Uradni list RS, št. 86/09).
(2) Splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve splošni aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona.
519. člen
(razveljavitev in podaljšanje uporabe splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil na področju zemeljskega plina in toplote)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki se uporabljajo do uveljavitve splošni aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona:
- Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05);
- Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 89/05);
- Pravila za evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 49/09);
- Pravila za delovanje izravnalnega trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 23/11 in 31/11 – popr.);
- Pravila za obračun odstopanj prevzema in predaje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 23/11);
- Pravila o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (Uradni list RS, št. 68/12 in 80/13).
(2) Splošni akti, izdani s strani sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali sistemskih operaterjev distribucijskega omrežja toplote na podlagi drugega odstavka 32. člena, četrtega odstavka 40. člena, tretjega in petega odstavka 70. člena ter 97. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L) z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati, uporabljajo pa se do uveljavitve novih splošnih aktov, izdanih na podlagi tega zakona.
520. člen
(pogodba o dobavi zemeljskega plina)
(1) Če gospodinjski ali mali poslovni odjemalec ob uveljavitvi tega zakona nima sklenjene pogodbe o dobavi zemeljskega plina v pisni ali elektronski obliki, se šteje, da ima pod pogoji iz 172. člena tega zakona sklenjeno pogodbo o dobavi zemeljskega plina za nedoločen čas.
(2) Dobavitelj zemeljskega plina je dolžan skleniti pogodbo o dobavi zemeljskega plina z gospodinjskim ali malim poslovnim odjemalcem v pisni ali elektronski obliki na zahtevo gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca ali ob prvi spremembi pogodbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Dobavitelj je dolžan na zahtevo gospodinjskega ali malega poslovnega odjemalca, ki ob uveljavitvi tega zakona že imajo sklenjeno pogodbo o dobavi zemeljskega plina v pisni ali elektronski obliki, uskladiti vsebino pogodbe s 172. členom tega zakona.
521. člen
(postopek dodeljevanja zmogljivosti in pogodbe o dostopu)
(1) Do uveljavitve postopkov dodeljevanja zmogljivosti v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009, mora operater prenosnega sistema za letne in večletne zmogljivosti na vstopnih točkah v Republiko Slovenijo in izstopnih točkah iz Republike Slovenije uvesti način razdelitve prenosnih zmogljivosti z dražbo. Operater prenosnega sistema na pravila za razdelitev zmogljivosti pridobi soglasje agencije.
(2) Šteje se, da imajo uporabniki prenosnega sistema, ki imajo z dnem uveljavitve tega zakona z operaterjem prenosnega sistema sklenjeno pogodbo o dostopu, sklenjene pogodbe o prenosu za vsako vstopno točko in za vsako izstopno točko iz prenosnega sistema v obsegu in pod pogoji sklenjene pogodbe o dostopu. Če ima oseba, ki hkrati opravlja dejavnost dobave zemeljskega plina in dejavnost operaterja distribucijskega sistema, sklenjeno pogodbo o dostopu do prenosnega sistema po prejšnjem stavku, se šteje, da ima sklenjeno pogodbo o prenosu na vstopni točki kot dobavitelj in na izstopni točki, kjer je priključen distribucijski sistem, kot operater distribucijskega sistema.
522. člen
(stanje prenosnih in distribucijskih sistemov)
Plinovodi in drugi deli prenosnega ali distribucijskega sistema, ne glede na njihovo tlačno stopnjo in namen, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo tega zakona, se štejejo za sestavni del prenosnega ali distribucijskega sistema, katerega del so ob uveljavitvi tega zakona.
523. člen
(ekonomska ocena uvajanja naprednih merilnih sistemov)
Ekonomsko oceno uvajanja naprednih merilnih sistemov iz 174. člena tega zakona mora agencija izvesti v enem mesecu po uveljavitvi tega zakona.
524. člen
(povezani distribucijski sistemi zemeljskega plina in določitev tarifnih postavk omrežnine)
(1) Obstoječi distribucijski sistemi zemeljskega plina, ki so priključeni na drug distribucijski sistem zemeljskega plina morajo pridobiti soglasje agencije v skladu z šestim odstavkom 216. člena tega zakona v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Operater distribucijskega sistema sprejme enoten akt o določitvi tarifnih postavk omrežnine iz sedmega odstavka 216. člena tega zakona za regulativno obdobje, ki sledi regulativnemu obdobju, ki teče na dan uveljavitve tega zakona.
525. člen
(uskladitev statusa obstoječih zaokroženih gospodarskih kompleksov)
Obstoječi zaokroženi gospodarski kompleksi iz 73. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L) se morajo uskladiti z 226. do 233. členom tega zakona najkasneje v 18 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
526. člen
(rok za izdajo splošnih aktov agencije na področju zemeljskega plina)
(1) Določbe 250. do 254. člena ter 256. in 257. člena tega zakona se začnejo uporabljati za določitev regulativnega okvira in določitev tarife ter tarifnih postavk prvega regulativnega obdobja po izteku regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona.
(2) Če je ob uveljavitvi tega zakona do konca regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona, manj kot eno leto in operater sistema ni podal zahteve za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, se to regulativno obdobje podaljša za eno leto tako, da se za to leto podaljšanja uporabljajo upravičeni stroški in omrežnina, kot so bili določeni za zadnje leto tega regulativnega obdobja.
(3) Če je ob uveljavitvi tega zakona do konca regulativnega obdobja, ki teče na dan uveljavitve tega zakona, manj kot eno leto in je operater sistema podal zahtevo za izdajo soglasja k regulativnemu okviru, se za to regulativno obdobje za določitev regulativnega okvira in določitev tarife ter tarifnih postavk uporabljajo predpisi, določeni v četrtem odstavku tega člena.
(4) Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se glede omrežnine in odločanja o upravičenih stroških uporabljajo:
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 59/10, 109/10 in 7/11);
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 47/13);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12 in 64/12);
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 66/13).
(5) Agencija mora najkasneje do 31. marca 2015 sprejeti metodologijo za določitev regulativnega okvira iz 250. člena tega zakona in metodologijo za obračunavanje omrežnine iz 256. člena tega zakona, ki se nanašata na operaterja distribucijskega sistema z zemeljskim plinom. Splošna akta iz tega odstavka, ki se nanašata na operaterja prenosnega sistema z zemeljskim plinom mora agencija sprejeti najkasneje do 31. marca 2016.
527. člen
(prehodne določbe za zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom)
Do uveljavitve Načrta preventivnih ukrepov in Načrta za izredne razmere iz Uredbe (EU) 994/2010 se uporabljajo četrti in peti odstavek 32.č člena, 32.d člen, 32.e člen, 32.f člen ter tretja do osma alineja prvega odstavka 112. člena in drugi odstavek 112. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L) in Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 8/07).
528. člen
(opravljanje tržne distribucije)
(1) Distributerji, ki ob uveljavitvi tega zakona opravljajo dejavnost daljinskega ogrevanja ali oskrbo z drugimi energetskimi plini iz distribucijskega omrežja kot tržno dejavnost na podlagi drugega odstavka 33. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), nadaljujejo opravljanje te dejavnosti kot tržne distribucije skladno s tem zakonom.
(2) Distributerji, ki izvajajo distribucijo toplote ali drugih energetskih plinov ob uveljavitvi tega zakona in ne izvajajo gospodarske javne službe ali dejavnost daljinskega ogrevanja ali oskrbo z drugimi energetskimi plini iz distribucijskega omrežja po prejšnjem odstavku, nadaljujejo opravljanje distribucije kot tržne distribucije skladno s tem zakonom, če pridobijo soglasje lokalne skupnosti v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Distributerji prilagodijo izvajanje distribucije v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona in v 30 dneh od uveljavitve tega zakona poročajo v skladu z 287. členom tega zakona.
529. člen
(metodologija za oblikovanje cen za dobavo toplote)
(1) Za oblikovanje cen toplote za daljinsko ogrevanje se do uveljavitve splošnega akta agencije iz drugega odstavka 299. člena tega zakona uporablja Uredba o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 33/13).
(2) Če agencija v treh mesecih pred iztekom veljavnosti Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 33/13) ne sprejme splošnega akta iz drugega odstavka 299. člena tega zakona, vlada regulira cene daljinskega ogrevanja na podlagi zakona, ki ureja kontrolo cen.
530. člen
(pogodba o dobavi in odjemu toplote in drugih energetskih plinov)
(1) Če pogodba o dobavi in odjemu toplote ali drugih energetskih plinov ni sklenjena v pisni obliki in odjemalec odjema toploto ali druge energetske pline, se šteje, da je pogodbeno razmerje med distributerjem toplote in odjemalcem nastalo z dnem dobave, oziroma z dnem, ko je odjemalec postal lastnik stavbe ali dela stavbe.
(2) Distributer in odjemalec morata urediti pogodbeno razmerje skladno z 288. členom tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
531. člen
(uporaba Pravilnika o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana)
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 131/03 in 84/05), uporablja pa se do uveljavitve odloka lokalne skupnosti skladno z osmim odstavkom 29. člena tega zakona, vendar ne dalj kot 2 leti po uveljavitvi tega zakona.
532. člen
(celovita ocena možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje)
Ministrstvo, pristojno za energijo, mora do 31. decembra 2015 pripraviti celovito oceno možnosti za uporabo soproizvodnje z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje iz 360. člena tega zakona ter o njej obvestiti Evropsko komisijo.
533. člen
(določitev normiranih faktorjev stroška priključitve na omrežje)
(1) Distribucijski operater mora v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošni akt iz tretjega odstavka 371. člena tega zakona.
(2) Sistemski operater mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošni akt iz petega odstavka 371. člena tega zakona.
534. člen
(sprejetje načrta za delovanje podporne sheme in prvi poziv k prijavi projektov za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom za vstop v podporno shemo)
(1) Vlada sprejme načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom in odločitev o dovoljenem povečanju obsega sredstev za zagotovitev podpor za leto 2014 iz 25. člena tega zakona v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Agencija izvede prvi javni poziv za povabilo investitorjev k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom za leto 2014 v roku petih mesecev po uveljavitvi tega zakona.
535. člen
(vstop po dosedanji ureditvi in prehod pod nove pogoje za vstop v podporno shemo)
(1) Za proizvodne naprave, za katere je bila sklenjena pogodba o dostopu do elektroenergetskega omrežja v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, izdaja agencija odločbe o dodelitvi podpore na način, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona, in z upoštevanjem praga moči za zagotovljeni odkup električne energije, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona.
(2) Za načrtovane proizvodne naprave na obnovljive vire energije, ki ne presegajo 125 MW nazivne električne moči, ter za proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 200 MW nazivne električne moči, za katere je bilo pred uveljavitvijo tega zakona že izdano energetsko dovoljenje in za katere bo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje najkasneje do 31. decembra 2015, se do 31. decembra 2015 na ministrstvo, pristojno za energijo, posreduje izjava investitorja z navedbo, v katerem letu bo izvedena prijava projekta na javni poziv agencije za vstop v podporno shemo.
(3) Prijavitelj proizvodne naprave iz prejšnjega odstavka, ki prejme sklep o potrditvi projekta, mora pridobiti deklaracijo za proizvodno napravo v petih letih po prejemu sklepa o potrditvi projekta, sicer ni upravičen do podpore za potrjen projekt.
536. člen
(sprejem uredbe za plačevanje prispevkov za spodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in soproizvodnje z visokim izkoristkom in povečanje učinkovite rabe energije)
Vlada sprejme uredbo na podlagi prvega odstavka 378. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
537. člen
(vpis v Register fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost proizvodnje električne energije)
(1) AJPES v soglasju z agencijo izda navodilo iz 379. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Fizične osebe, ki so bile do uveljavitve tega zakona vpisane v Poslovni register Slovenije na podlagi 5.a člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), se po uradni dolžnosti in na podlagi podatkov agencije, vpišejo v register pri AJPES.
(2) Določbe 379. člena tega zakona se začnejo uporabljati po izdaji navodila iz prejšnjega odstavka.
538. člen
(izdelava študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo)
Ne glede na 332. člen tega zakona se za projekte, za katere je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena pred uveljavitvijo tega zakona, za obveznost in način izdelave študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo uporabljajo dosedanji predpisi.
539. člen
(energetska izkaznica, pregledi klimatskih in ogrevalnih sistemov)
Odločbe o izbiri za izvajalca usposabljanja ter odločbe o usposobljenosti za izdelavo in izdajo energetskih izkaznic ter preglede klimatskih in ogrevalnih sistemov, ki so bile izdane izvajalcem usposabljanja, neodvisnim strokovnjakom in izdajateljem na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L), se štejejo za skladne s tem zakonom.
540. člen
(pridobitev in namestitev energetske izkaznice)
(1) Do 9. julija 2015 je meja uporabne tlorisne površine iz prvega odstavka 336. člena tega zakona, nad katero mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto, 500 m2.
(2) Lastniki morajo najkasneje do 31. decembra 2014 zagotoviti izvajanje petega odstavka 334. člena tega zakona.
(3) Dvanajsti odstavek 493. člena tega zakona se začne uporabljati v 12 mesecih po sprejemu tega zakona.
541. člen
(obvezna uporaba obnovljivih virov energije, soproizvodnje in odvečne toplote v sistemih daljinskega ogrevanja)
Distributerji toplote iz prvega odstavka 284. člena tega zakona morajo obveznost iz prvega odstavka 322. člena tega zakona izpolniti do 31. decembra 2020.
542. člen
(uporaba določb glede zahtev za skoraj nič energijske stavbe)
Določba 330. člena tega zakona se začne uporabljati 31. decembra 2020. Za nove stavbe, ki so v lasti Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih uporabljajo osebe javnega sektorja, se 330. člen tega zakona začne uporabljati 31. decembra 2018.
543. člen
(uporaba določb glede ocene možnosti za učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje)
Prvi odstavek 364. člena tega zakona se začne uporabljati 5. junija 2014.
544. člen
(sprejem dolgoročne strategije za spodbujanje naložb prenove stavb)
Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejme dolgoročno strategijo iz 348. člena tega zakona.
545. člen
(zahteve glede metodologije izračuna deleža prenove)
Do 9. julija 2015 je meja uporabne tlorisne površine za izračun skupne tlorisne površine stavb v lasti oseb javnega sektorja iz prvega odstavka 349. člena tega zakona 500 m2.
546. člen
(obvezno merjenje toplote za posamezno stavbo)
Lastniki večstanovanjske stavbe zagotovijo, da se toplotna števca iz prvega odstavka 356. člena tega zakona namestita najkasneje do 1. oktobra 2015.
547. člen
(izvajalci energetskega svetovanja za občane)
Izvajalci energetskega svetovanja, ki na dan uveljavitve tega zakona izvajajo svetovanje za občane, morajo opraviti usposabljanje za neodvisne strokovnjake iz prve alineje prvega odstavka 353. člena tega zakona do 1. januarja 2016 ter pridobiti licenco neodvisnega strokovnjaka iz druge alineje prvega odstavka 353. člena tega zakona do 1. januarja 2024.
548. člen
(nadaljevanje dela agencije)
(1) Javna agencija Republike Slovenije za energijo, ki je bila ustanovljena s Sklepom o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in 63/13) se preoblikuje v agencijo po tem zakonu. Do vpisa preoblikovanja v sodni register nadaljuje z delom na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L).
(2) Svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo opravlja naloge sveta do imenovanja predsednika in članov sveta po tem zakonu.
(3) Državni zbor imenuje predsednika in člane sveta agencije skladno s tem zakonom v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi. Predsednik in dva člana sveta se imenujejo za šest let, trije člani sveta pa za tri leta.
(4) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in 63/13), ki se uporablja do uveljavitve poslovnika agencije, ki ga sprejme svet agencije v treh mesecih po konstituiranju.
(5) Direktorica Javne agencije Republike Slovenije za energijo nadaljuje delo kot direktorica agencije po tem zakonu do izteka mandatne dobe, za katero je bila imenovana.
(6) Osmi odstavek 392. člena tega zakona, ki določa prepoved več kot enkratnega ponovnega imenovanja predsednika oziroma člana sveta agencije, in drugi odstavek 396. člena tega zakona, ki določa prepoved več kot enkratnega ponovnega imenovanja direktorja agencije, se začneta uporabljati s prvim imenovanjem predsednika oziroma člana sveta ali direktorja agencije po uveljavitvi tega zakona in se nanašata na mandate predsednika oziroma člana sveta ali direktorja agencije, ki tečejo po tem imenovanju.
(7) Sredstva za delo agencije iz nadomestil operaterjev prenosnih sistemov in sistemskih operaterjev iz prve alineje prvega odstavka 400. člena tega zakona se začnejo zagotavljati s prvim letom regulativnega obdobja, ki sledi regulativnemu obdobju, ki je v teku v času pričetka veljavnosti tega zakona, do takrat pa agencija pridobiva sredstva za delo po 82. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L) in tretjem odstavku 28. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04, 95/04 in 63/13).
(8) Upravni postopki agencije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
549. člen
(prenehanje veljavnosti in ustavitev postopkov za izdajo licence)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti (Uradni list RS, št. 21/01, 31/01 in 66/05).
(2) Postopki za pridobitev licence, uvedeni do uveljavitve tega zakona, se ustavijo.
550. člen
(prekrškovni, inšpekcijski in upravni postopki v teku)
Prekrškovni, inšpekcijski in upravni postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
551. člen
(služnost v javno korist na podlagi obstoječih prostorskih aktov in plačilo za služnost, ki do uveljavitve zakona še ni bilo določeno)
(1) Če je ob uveljavitvi tega zakona že uveljavljen podroben občinski prostorski načrt, državni prostorski načrt ali načrt iz zakona, ki ureja umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, je na nepremičninah v lasti Republike Slovenije ali lokalne skupnosti in na katerih je za namen iz prvega odstavka 472. člena tega zakona predvidena omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist, pa ta služnost še ni bila ustanovljena z drugim pravnim aktom do uveljavitve tega zakona, se šteje, da je ustanovljena brezplačna služnost v javno korist za namen iz prvega odstavka 472. člena tega zakona na podlagi tega zakona z dnem njegove uveljavitve, razen za služnost na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, katere plačilo se določi skladno z določbami zakona, ki ureja vode in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(2) Na vodnih in priobalnih zemljiščih v upravljanju ministrstva, pristojnega za vode, se služnost iz prejšnjega odstavka pridobi na način in pod pogoji iz devetega odstavka 474. člena tega zakona, pravica graditi pa se izkazuje na način in pod pogoji iz desetega odstavka 474. člena tega zakona.
552. člen
(pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe po tem zakonu, na nepremičninah, na katerih se na dan uveljavitve tega zakona že nahaja infrastruktura, kot je opredeljena v 462. členu tega zakona, pridobi z uveljavitvijo tega zakona služnost v javno korist, če so za to izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje služnosti skladno z zakonom in če je za pridobitev take služnosti izkazana javna korist skladno s 472. členom tega zakona.
(2) Izvajalec gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka lahko lastnikom nepremičnin iz prejšnjega odstavka posreduje ponudbo za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti (posadna listina). Če operater ali distributer v 30 dneh po vročitvi ponudbe za sklenitev pogodbe o priznanju pridobitve služnosti take pogodbe ne uspe skleniti, lahko zoper lastnika nepremičnine vloži tožbo na ugotovitev obstoja služnosti v javno korist.
(3) Ne glede na 474. člen tega zakona se določbe tega člena uporabljajo tudi za pridobitev služnosti v javno korist na nepremičninah v lasti države ali lokalne skupnosti, na katerih se na dan uveljavitve tega zakona nahaja infrastruktura.
553. člen
(rok za izdajo predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Vlada in pristojni ministri v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona izdajo podzakonske predpise na podlagi določb tega zakona, če ni v določbah tega dela zakona drugače določeno.
(2) Agencija mora najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil iz tega zakona, če ni v določbah tega dela zakona drugače določeno.
(3) Operaterji sistema, elektrooperaterji, operater trga in distributerji toplote morajo najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega zakona sprejeti splošne akte skladno s tem zakonom in splošnimi akti agencije.
554. člen
(razveljavitev predpisov in začasna uporaba)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
- Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09 in 75/11);
- Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09, 49/10, 61/13 in 64/13);
- Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 8/09, 22/10 – EZ-D in 45/12);
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12 in 90/12);
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10 in 81/10);
- Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo (Uradni list RS, št. 83/09 in 94/11);
- Uredba o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter določanju izkoristka pretvorbe energije biomase (Uradni list RS, št. 37/09);
- Uredba o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore (Uradni list RS, št. 21/09, 33/10 in 45/12);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranje trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09);
- Uredba o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95, 64/95 in 22/10 – EZ-D);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/4, 52/06, 31/07 in 37/11 – odločba US);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 117/04 in 23/07);
- Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07);
- Uredba o navajanju porabe energije in drugih virov z energijskimi nalepkami in standardiziranimi podatki za proizvode, povezane z energijo (Uradni list RS, št. 50/12);
- Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03, 88/03, 75/10 in 53/11);
- Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 22/10 – EZ-D);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04 in 8/05);
- Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 109/04, 73/08, 111/08);
- Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 8/07);
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12);
- Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07);
- Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (Uradni list RS, št. 50/12 in 69/13);
- Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10 in 62/13);
- Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za inštalaterje naprav na obnovljive vire energije (Uradni list RS, št. 20/13);
- Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 89/08, 25/09 in 58/12);
- Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 7/10);
- Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08);
- Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 6/10);
- Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Uradni list RS, št. 6/10 in 23/13);
- Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 26/08);
- Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/09 in 93/12);
- Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/09 in 3/11);
- Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/12);
- Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav (Uradni list RS, št. 41/09, 49/10 in 3/11);
- Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10 in 45/11);
- Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02);
- Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91 in 114/04);
- Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04);
- Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav (Uradni list RS, št. 114/04);
- Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi:
- Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih električnih sušilnih strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
- Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih pralno-sušilnih strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
- Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih klimatskih naprav (Uradni list RS, št. 5/04);
- Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih električnih pečic (Uradni list RS, št. 89/03);
- Odredba za energijsko označevanje žarnic in sijalk za uporabo v gospodinjstvu (Uradni list RS, št. 104/01);
- Pravilnik o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče in plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 107/01, 20/02 in 63/07).
(4) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve uredb Evropske komisije, ki urejajo energijsko označevanje in okoljsko primerno zasnovo za posamezne skupine proizvodov.
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- Uredba o določitvi prekrškov in sankcij zanje za kršitve določb Uredbe 1228/2003/ES (Uradni list RS, št. 105/07);
- Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Uradni list RS, št. 8/09);
- Uredba o izvedbi javnega razpisa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Uradni list RS. št. 19/09 in 49/09).
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona:
- Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 73/12);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12 in 47/13);
- Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja (Uradni list RS, št. 76/13);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 59/10, 109/10, 7/11 in 47/13);
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 47/13);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12 in 64/12);
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 66/13);
- Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05);
- Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05);
- Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05 in 42/11);
- Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05);
- Akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in načinu sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije (Uradni list RS, št. 33/09).
555. člen
(ustavitev postopkov za pridobitev energetskega dovoljenja)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o izdaji energetskega dovoljenja (Uradni list RS, št. 5/07 in 67/09).
(2) Postopki za pridobitev energetskega dovoljenja, uvedeni do uveljavitve tega zakona, se ustavijo.
(3) Minister, pristojen za energijo, izda predpis iz četrtega odstavka 52. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
556. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem uveljavitve tega zakona se preneha uporabljati Pravilnik o racionalni rabi pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode (Uradni list SRS, št. 31/84 in 35/84).
557. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah Energetskega zakona – EZ-1A (Uradni list RS, št. 81/15) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(1) Dobavitelj sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja uskladi način izvajanja izvensodnega reševanja sporov v zvezi z dobavo elektrike gospodinjskim odjemalcem z zahtevami spremenjenega 50. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se izvensodno reševanje sporov zagotavlja v skladu s 50. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14). Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
6. člen
(1) Dobavitelj sam ali skupaj z drugimi dobavitelji v okviru združenja uskladi način izvajanja izvensodnega reševanja sporov v zvezi z dobavo zemeljskega plina gospodinjskim odjemalcem z zahtevami spremenjenega 175. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Do uskladitve iz prejšnjega odstavka se izvensodno reševanje sporov zagotavlja v skladu s 175. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14). Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
7. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-1B (Uradni list RS, št. 43/19) spreminja 512. člen zakona tako, da se glasi:
»512. člen
(prenos 110 kilovoltnega prenosnega omrežja)
(1) Gospodarske družbe, ki imajo v lasti visokonapetostno 110 kilovoltno prenosno omrežje, so dolžne v treh letih od uveljavitve tega zakona s pogodbo odplačno prenesti lastnino in druge obligacijske ali stvarne pravice na omrežju, določenem z uredbo iz četrtega odstavka 35. člena tega zakona.
(2) Odplačni prenos iz prejšnjega odstavka se izvede po vrednosti, ki jo oceni pooblaščeni ocenjevalec nepremičnin in opreme, ki ga skupaj izbereta sistemski operater in lastnik omrežja. Ocena mora upoštevati metodologijo agencije iz drugega odstavka 116. člena tega zakona in zlasti način določitve vrednosti sredstev, ki jih za določitev priznane amortizacije in donosa upošteva agencija. Postopek in način določitve ocene vrednosti iz prejšnjega stavka se uporabita tudi za sredstva, ki do uveljavitve tega zakona pri omrežnini niso bila upoštevana.«;
spreminja 554. člen zakona tako, da se glasi:
»554. člen
(razveljavitev predpisov in začasna uporaba)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo, 70/08, 22/10, 37/11 – odločba US, 10/12 in 94/12 – ZDoh-2L).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
- Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 114/09 in 75/11);
- Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 2/09, 49/10, 61/13 in 64/13);
- Uredba o izdaji deklaracij za proizvodne naprave in potrdil o izvoru električne energije (Uradni list RS, št. 8/09, 22/10 – EZ-D in 45/12);
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12 in 90/12);
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10 in 81/10);
- Uredba o pravilih za pripravo napovedi položaja proizvodnih naprav na obnovljive vire energije in s soproizvodnjo z visokim izkoristkom na trgu z električno energijo (Uradni list RS, št. 83/09 in 94/11);
- Uredba o določanju količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter določanju izkoristka pretvorbe energije biomase (Uradni list RS, št. 37/09);
- Uredba o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, ki prejemajo za proizvedeno električno energijo potrdila o izvoru in podpore (Uradni list RS, št. 21/09, 33/10 in 45/12);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranje trga z električno energijo (Uradni list RS, št. 8/09);
- Uredba o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu (Uradni list RS, št. 42/95, 64/95 in 22/10 – EZ-D);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 114/4, 52/06, 31/07 in 37/11 – odločba US);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije in gospodarske javne službe dobava električne energije tarifnim odjemalcem (Uradni list RS, št. 117/04 in 23/07);
- Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 39/07);
- Uredba o navajanju porabe energije in drugih virov z energijskimi nalepkami in standardiziranimi podatki za proizvode, povezane z energijo (Uradni list RS, št. 50/12);
- Uredba o energetski infrastrukturi (Uradni list RS, št. 62/03, 88/03, 75/10 in 53/11);
- Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike (Uradni list RS, št. 125/04, 71/09 in 22/10 – EZ-D);
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04 in 8/05);
- Uredba o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 109/04, 73/08, 111/08);
- Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 8/07);
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12);
- Uredba o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07);
- Pravilnik o vzpostavitvi okvira za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo proizvodov, povezanih z energijo (Uradni list RS, št. 50/12 in 69/13);
- Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih (Uradni list RS, št. 4/10 in 62/13);
- Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za inštalaterje naprav na obnovljive vire energije (Uradni list RS, št. 20/13);
- Pravilnik o spodbujanju učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 89/08, 25/09 in 58/12);
- Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 7/10);
- Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo (Uradni list RS, št. 35/08);
- Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za redne preglede klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 6/10);
- Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Uradni list RS, št. 6/10 in 23/13);
- Pravilnik o rednih pregledih klimatskih sistemov (Uradni list RS, št. 26/08);
- Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/09 in 93/12);
- Pravilnik o metodologiji in obveznih vsebinah lokalnih energetskih konceptov (Uradni list RS, št. 74/09 in 3/11);
- Pravilnik o vrstah podatkov, ki jih zagotavljajo izvajalci energetskih dejavnosti (Uradni list RS, št. 4/12);
- Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav (Uradni list RS, št. 41/09, 49/10 in 3/11);
- Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10 in 45/11);
- Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02);
- Pravilnik o utekočinjenem naftnem plinu (Uradni list RS, št. 22/91 in 114/04);
- Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04);
- Pravilnik o tehničnih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih kotlov in naprav (Uradni list RS, št. 114/04);
- Pravilnik o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi:
- Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih električnih sušilnih strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
- Pravilnik za energijsko označevanje gospodinjskih pralno-sušilnih strojev (Uradni list RS, št. 104/01 in 100/06);
- Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih klimatskih naprav (Uradni list RS, št. 5/04);
- Pravilnik o energijskem označevanju gospodinjskih električnih pečic (Uradni list RS, št. 89/03);
- Odredba za energijsko označevanje žarnic in sijalk za uporabo v gospodinjstvu (Uradni list RS, št. 104/01);
- Pravilnik o zahtevanih izkoristkih za nove toplovodne ogrevalne kotle na tekoče in plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 107/01, 20/02 in 63/07).
(4) Predpisi iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do uveljavitve uredb Evropske komisije, ki urejajo energijsko označevanje in okoljsko primerno zasnovo za posamezne skupine proizvodov.
(5) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
- Uredba o določitvi prekrškov in sankcij zanje za kršitve določb Uredbe 1228/2003/ES (Uradni list RS, št. 105/07);
- Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Uradni list RS, št. 8/09);
- Uredba o izvedbi javnega razpisa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo z uporabo domačih virov primarne energije (Uradni list RS. št. 19/09 in 49/09).
(6) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji splošni akti za izvrševanje javnih pooblastil, ki pa se uporabljajo do uveljavitve novih splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, izdanih na podlagi tega zakona:
- Akt o posredovanju podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo (Uradni list RS, št. 73/12);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine (Uradni list RS, št. 81/12 in 47/13);
- Akt o načinu določanja deležev posameznih proizvodnih virov električne energije in načinu njihovega prikazovanja (Uradni list RS, št. 76/13);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za prenosno omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 59/10, 109/10, 7/11 in 47/13);
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 47/13);
- Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12 in 64/12);
- Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 in 66/13);
- Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05);
- Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05);
- Akt o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05 in 42/11);
- Akt o določitvi metodologije za pripravo tarifnih sistemov za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 74/05);
- Akt o uporabi registra potrdil o izvoru električne energije in načinu sporočanja podatkov o proizvodnji električne energije (Uradni list RS, št. 33/09).
(7) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za določanje višine podpor proizvodnim napravam OVE in SPTE, ki so vstopile v podporno shemo pred 22. septembrom 2014, do konca veljavnosti pogodb o zagotavljanju podpore uporabljajo določbe 7., 8., 12. in 13. člena ter prilog I, II in III Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 94/10, 43/11, 105/11, 43/12, 90/12 in 17/14 – EZ-1) ter 5., 9., 10. in 12. člena in prilog I, II in III Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09, 17/10, 81/10 in 17/14 – EZ-1).«;
ter vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
»PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67. člen
(uskladitev sporazuma o izdajanju enotnega računa)
(1) Agencija vzorec sporazuma o izdajanju enotnega računa iz drugega odstavka 249. člena zakona uskladi s spremenjenim tretjim odstavkom 249. člena zakona najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Sporazumi o izdajanju enotnega računa, sklenjeni pred uskladitvijo vzorca sporazuma iz prejšnjega odstavka, se morajo z vzorcem uskladiti v enem mesecu po prejemu dobaviteljeve zahteve za uskladitev.
68. člen
(odškodnina za uporabo nepremičnine)
Če je investitor začel z gradnjo na podlagi tretjega odstavka 475. člena zakona pred uveljavitvijo tega zakona, pripada lastniku odškodnina iz četrtega odstavka 475. člena zakona za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v javno korist oziroma do pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku.
69. člen
(začetek uporabe določb o izdaji in namestitvi energetske izkaznice)
Tretji odstavek 336. člena zakona se za upravljavce ali lastnike stavb začne uporabljati tri mesece po uveljavitvi tega zakona.
70. člen
(dokončanje začetih postopkov)
Postopki glede zavajajočih ali nepoštenih poslovnih praks začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
71. člen
(uporaba določb o prekrških)
Do sprememb določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višina in razpon globe, ki je določena v prvem, drugem in tretjem odstavku 493.a člena zakona, uporablja ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.
72. člen
(rok za izdajo predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Vlada izda uredbo iz novega petega odstavka 314. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Vlada, minister, pristojen za energijo, sistemski operater in agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladijo naslednje predpise z določbami tega zakona:
- Uredbo o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/16),
- Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14),
- Pravilnik o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 52/16 in 59/16 – popr.),
- Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem električne energije Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 29/16),
- Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 46/18).
73. člen
(razveljavitev predpisa in prenehanje uporabe)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o označevanju proizvodov, povezanih z energijo, glede rabe energije in drugih virov (Uradni list RS, št. 65/14).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona se prenehata uporabljati:
- Uredba o zagotavljanju zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 8/07);
- Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom (Uradni list RS, št. 78/12).
74. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona – EZ-1C (Uradni list RS, št. 65/20) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
(postopek za spremembo sporazuma)
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Republike Slovenije (Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju pri gradnji in delovanju plinovoda na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 4/10 in 14/12)) se spreminja v skladu s postopkom iz 8. člena tega zakona.
11. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o učinkoviti rabi energije – ZURE (Uradni list RS, št. 158/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»97. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije – ZSROVE (Uradni list RS, št. 121/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»97. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o oskrbi z električno energijo – ZOEE (Uradni list RS, št. 172/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»185. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o oskrbi s plini – ZOP (Uradni list RS, št. 204/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»158. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
