Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov obsega:
- Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov – ZIUPPP (Uradni list RS, št. 36/20 z dne 28. 3. 2020),
- Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/20 z dne 10. 4. 2020),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020),
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20 z dne 30. 5. 2020).
ZAKON
O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)
(neuradno prečiščeno besedilo št. 3)
I. SPLOŠNO
1. člen
(namen zakona)
(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest, zaradi posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (v nadaljnjem besedilu: epidemija), ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, in izpolnjujejo pogoje iz tega zakona (v nadaljnjem besedilu: začasno čakanje na delo).
(2) S tem zakonom se ureja tudi povračilo nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene zaradi epidemije v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (v nadaljnjem besedilu: odrejena karantena), ne morejo opravljati dela.
(3) S tem zakonom se za upravičence iz 12. člena tega zakona ureja tudi odlog plačila prispevkov za socialno varnost (v nadaljnjem besedilu: prispevki) kot ukrep za zmanjševanje negativnih posledic zaradi pojava epidemije.
II. UKREP DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE
2. člen
3. člen
4. člen
5. člen
6. člen
7. člen
8. člen
9. člen
10. člen
11. člen
III. ODLOG PLAČILA PRISPEVKOV
12. člen
(upravičenec)
(1) Do odloga plačila prispevkov je upravičena samozaposlena oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja katerokoli pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost, ne glede na pravno organizacijsko obliko izvajanja dejavnosti, če je v obvezno zavarovanje vključena na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi ter nima drugih zaposlenih (v nadaljevanju: upravičenec).
(2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičen upravičenec:
- ki do dneva uveljavitve tega zakona ni vpisan v poslovni register ali v drug register oziroma evidenco, ki je predpisana za določeno dejavnost,
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan 28. februar 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti z dne 28. februarja 2020, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020, in
- ki je do dneva uveljavitve tega zakona pričel s postopkom prenehanja opravljanja dejavnosti.
12.a člen
(odlog plačila prispevkov za kmete)
(1) Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.
(2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:
- ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19),
- ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti 28. februarja 2020 znaša 50 eurov ali več in teh obveznosti, višjih od 50 eurov, ni poravnal do 6. aprila 2020.
13. člen
(odlog plačila prispevkov)
(1) Upravičencu iz 12. in 12.a člena tega zakona se neposredno na podlagi tega zakona odloži plačilo prispevkov, ki zapadejo v plačilo meseca aprila, maja in junija 2020.
(2) Odložene prispevke iz prejšnjega odstavka mora upravičenec plačati najkasneje do 31. marca 2022. V tem obdobju lahko odložene prispevke plača v enkratnem znesku ali obročno.
(3) Od odloženih prispevkov po tem členu, ki jih upravičenec ne plača do roka iz prejšnjega odstavka, se plačujejo zamudne obresti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
14. člen
(zagotavljanje sredstev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)
Republika Slovenija v skladu s 163. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19) zagotavlja likvidna sredstva za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje morebitnega primanjkljaja med prihodki in odhodki v posameznem koledarskem letu iz proračuna Republike Slovenije.
15. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora zavodu omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem, mora zavodu omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima zavod pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
- osebno ime,
- enotno matično številko občana,
- zavarovalno podlago ter
- podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namene izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca, ima zavod pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden razlog prenehanja zaposlitve delavca v času uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi zavod na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.
16. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
17. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki:
- izplača nadomestila plače v nasprotju s tem zakonom (prvi odstavek 9. člena),
- v šestih mesecih od začetka začasnega čakanja na delo delavcev začne postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpove pogodbo o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov ali v času prejemanja delnega povračila nadomestil plače delavcem odredi nadurno delo ali ne obvesti zavoda v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo, ali ga na začasnem čakanju na delo nadomesti z drugim delavcem v nasprotju s tem zakonom (tretja alineja prvega odstavka 2. člena, drugi in tretji odstavek 9. člena),
- ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora zavoda (15. člen).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov – ZIUPPP (Uradni list RS, št. 36/20) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»IV. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
18. člen
(izravnava polnega delovnega časa)
(1) Ne glede na sedmi odstavek 148. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) se v letu 2020 pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od 12 mesecev.
(2) Za referenčno obdobje, v katerem se polni delovni čas pri neenakomerni razporeditvi ali začasni prerazporeditvi delovnega časa kot povprečni delovni obveznosti v obdobju 12 mesecev izravna, se šteje koledarsko leto 2020.
19. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»109. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Vlada lahko predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije prenehanje veljavnosti tega zakona v celoti ali v njegovih posamičnih delih tudi pred potekom rokov, ki jih določa ta zakon, če oceni, da to utemeljujejo spremenjene razmere.«.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP-A (Uradni list RS, št. 61/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»54. člen
(začetek veljavnosti)
(1) Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se 22., 26., 28., 33., 33.a, 33.b, 34., 35., 37., 38., 58., 61.a in 102. člen uporabljajo od 13. marca 2020, 69. in 108. člen pa od 11. aprila 2020.«.
Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE (Uradni list RS, št. 80/20) vsebuje naslednjo končno določbo:
»85. člen
(začetek veljavnosti)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
