Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode obsega:
- Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode (Uradni list RS, št. 28/00 z dne 30. 3. 2000),
- Zakon o varstvu okolja - ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04 z dne 22. 4. 2004).
UREDBA
o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode
(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)
1. člen
Ta uredba določa posebne zahteve v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju tehnološke odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda) iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode, in sicer:
- mejne vrednosti parametrov odpadne vode in
- posebne ukrepe v zvezi z zmanjševanjem emisije snovi.
Za emisije snovi v vode, ki niso urejene s to uredbo, se uporablja uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96; v nadaljnjem besedilu: uredba).
2. člen
Določbe te uredbe veljajo za:
- naprave pretočnega hladilnega sistema v elektrarnah, za posredno hlajenje poslovnih objektov ali industrijskih objektov in naprav ali v hladilnih napravah,
- naprave obtočnega hladilnega sistema z odprtim hladilnim krogotokom v elektrarnah, za posredno hlajenje poslovnih objektov ali industrijskih objektov in naprav ali v hladilnih napravah (v nadaljnjem besedilu: naprave obtočnega hladilnega sistema) in
- naprave za proizvodnjo pare in vroče vode (v nadaljnjem besedilu: naprave kotlovnice),
(v nadaljnjem besedilu: vir onesnaževanja).
3. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Naprave pretočnega hladilnega sistema so naprave hladilnega sistema, katerega hladilni medij je sveža voda, ki se na iztoku naprav hladilnega sistema ohlajena ali neohlajena odvaja kot odpadna voda posredno ali neposredno v vode.
2. Naprave kotlovnice je stalno vgrajena razporeditev posod ali cevi ali njihovih kombinacij, ki se jih ogreva z gorivi, odpadno toploto, električno energijo ali sončno energijo in katerih namen je proizvodnja:
- vodne pare pri tlaku, ki je višji od zračnega ali
- vroče vode s temperaturo, ki presega 80 °C.
Naprava kotlovnice je tudi pregrevalnik, ki se nahaja v toku dimnega plina, ohlajevalniki in njihova oprema ter kanali dimnih plinov.
4. člen
Določbe te uredbe ne veljajo za vir onesnaževanja iz 2. člena te uredbe, če je:
- nazivna moč odvedenega toplotnega toka (hladilnega toka) pretočnega hladilnega sistema manjša od 300 kW ali
- nazivna moč odvedenega toplotnega toka (hladilnega toka) obtočnega hladilnega sistema manjša od 500 kW ali
- nazivna moč uporabnega toplotnega toka kotlovnice manjša od 500 kW.
5. člen
Odpadne vode iz naprav obtočnega hladilnega sistema so vode, ki se kot odpadne vode odvajajo pri odsoljevanju ali ob delni ali popolni izpraznitvi naprav obtočnega hladilnega sistema.
6. člen
Odpadne vode iz naprav kotlovnice so vode, ki se kot odpadne vode odvajajo pri:
- odsoljevanju, kaluženju ali čiščenju kondenzata,
- odpepeljevanje,
- čiščenje vodne strani naprav kotlovnic,
- čiščenje dimne strani naprav kotlovnic in
- mokrem konzerviranju naprav kotlovnice.
7. člen
Za odpadno vodo iz naprav na območju vira onesnaževanja se ne šteje odpadna voda iz naprav:
- za pripravo vode,
- za obdelavo procesne vode, ki se uporablja v hladilnih sistemih in parnih ter vročevodnih kotlih,
- za čiščenje odpadnega zraka in dimnih plinov in
- za kondenziranje vodnih par v obrtnih in industrijskih proizvodnih procesih.
Določbe te uredbe ne veljajo tudi za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na območju vira onesnaževanja.
8. člen
Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz virov onesnaževanja za iztok neposredno v vode in v kanalizacijo so določene v prilogah 1, 2 in 3, ki so sestavni del te uredbe.
Ministrstvo lahko povzročitelju obremenitve dovoli prekoračevanje mejne vrednosti temperature za odvajanje odpadne vode neposredno v vode iz priloge 1, 2 in 3 te uredbe, če na podlagi vloge upravljavca ali lastnika vira onesnaževanja ugotovi, da temperatura vode zaradi sinergičnega delovanja obravnavanega iztoka in drugih iztokov odpadnih vod v nobenem obdobju leta ne presega naravne temperature za več kot 3K.
9. člen
Posebni ukrepi, ki jih upravljavec ali lastnik vira onesnaževanja izvaja zaradi čim manjšega onesnaževanja iz vira onesnaževanja, so:
- učinkovita raba odpadne toplote odpadnih voda iz virov onesnaževanja,
- uporaba obtočnega hladilnega postopka s čimmanjšimi izgubami v hladilnem sistemu krožeče vode oziroma s čim višjim koeficientom kondenzacije,
- uporaba pretočnega hladilnega postopka samo v izjemnih primerih,
- večkratna uporaba hladilne vode z zaporedno postavitvijo pretočnih hladilnih sistemov zlasti v obrtnih in industrijskih procesih,
- opustitev rabe podtalnice, razen obrežnega filtrata v neposredni bližini tekoče vode, če je možna nadomestitev z zajemom vode iz površinskih vodotokov,
- opustitev rabe vode iz vodooskrbnih sistemov pitne vode za namene hlajenja v pretočnem hladilnem sistemu,
- dosledno ločevanje hladilnih sistemov od siceršnjih sistemov odpadnih voda,
- prednostna uporaba površinskih kondenzatorjev in opuščanje uporabe mešanih kondenzatorjev;
- uporaba korozijsko obstojnih materialov oziroma kombinacij materialov in uporaba pasivnih ali aktivnih ukrepov za zaščito pred korozijo za varovanje hladilnih sistemov ter usklajevanje ukrepov za kondicioniranje krogotočne vode z lastnostmi materialov hladilnega sistema,
- opuščanje uporabe kromatov, nitritov, merkaptobenztiazola in drugih imidazolov kot sredstev za zaščito pred korozijo,
- opustitev uporabe cinkovih spojin kot sredstev za zaščito pred korozijo v glavnih hladilnih krogotokih elektrarn,
- preprečevanje rasti mikrobov v hladilnih sistemih z ukrepi, kot so izključevanje praznih prostorov v cevovodih, opustitev uporabe organskih polimernih materialov z visokim deležem monomerov ali z občasno uporabo biocidov za preprečevanje rasti mikroorganizmov,
- opustitev trajne uporabe biocidov z izjemo vodikovega peroksida, ozona ali UV žarkov,
- opustitev uporabe živosrebrovih organskih, organokositrnih ali drugih organkovinskih spojin (vezave kovine in ogljika),
- opustitev uporabe kvarternih amonijevih spojin,
- uporaba takih netoksičnih snovi pri uporabi disperzijskih sredstev, za katere iz podatkov varnostnega lista sledi, da razgradijo v štirinajstih dneh več kot 80 odstotkov mikroorganizmov, merjeno s preskusnimi metodami iz standarda SIST ISO 7827,
- upoštevanje ekotoksikoloških podatkov iz varnostnih listov uporabljenih kemikalij,
- opustitev uporabe etilendiaminotetraocetne kisline (EDTA) in dietileno- triaminopentaocetne kisline (DTPA), njunih homologov ter njunih soli,
- opustitev uporabe drugih aminopolikarbonskih kislin, njihovih homologov ter njihovih soli kot disperzijskih sredstev oziroma sredstev za stabilizacijo trdote,
- ponovna uporaba odpadnih voda iz hladilnih sistemov za tehnološko vodo, vodo za izpiranje ali čiščenje, z namenom zmanjšanja porabe sveže vode.
Poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka je uporaba klora, broma ali klor oziroma brom oddajajočih mikrobiocidov dopustna samo pri sunkovni obdelavi. Med sunkovno obdelavo mora biti hladilni sistem ali tisti del hladilnega sistema, ki je predviden za sunkovno obdelavo, zaprt. Če pretočnega hladilnega sistema ni mogoče zapreti za čas trajanja sunkovne obdelave, je dopustna sunkovna obdelava pri odprtem sistemu (ali odprtem delu sistema) tako, da trajanje dodajanja mikrobiocidov ni večje od štirikratnika teoretičnega hidravličnega časa zadrževanja vode v sistemu oziroma v delu sistema in da taka sunkovna obdelava ni potrebna več kot enkrat na dan.
Standard SIST ISO 7827 je na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
Priloga 1: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav pretočnega hladilnega sistema
Priloga 2: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav obtočnega hladilnega sistema
Priloga 3: Mejne vrednosti parametrov odpadne vode iz naprav kotlovnice
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz naprav za hlajenje ter naprav za proizvodnjo pare in vroče vode (Uradni list RS, št. 28/00) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:
»11. člen
Upravljavci ali lastniki virov onesnaževanja morajo obstoječe vire onesnaževanja prilagoditi določbam te uredbe v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
12. člen
Če je za obstoječi vir onesnaževanja po tej uredbi odrejena priprava in izvedba sanacijskega programa, ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, ne glede na določbo prejšnjega člena, v soglasju k sanacijskemu programu določi tudi količine nevarnih snovi, ki se v času izvajanja programa letno lahko izpuščajo z odvajanjem odpadne vode v javno kanalizacijo ali neposredno v vode.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, določi količine nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka na podlagi analize obremenitve okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki je sestavni del sanacijskega programa.
13. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Zakon o varstvu okolja –ZVO-1 (Uradni list RS, št. 41/04) v zvezi z delnim prenehanjem veljavnosti določb uredbe določa:
»193. člen
(prenehanje veljavnosti)
[…]
(4) V predpisih, izdanih na podlagi 27. in 30. člena ZVO, prenehajo veljati določbe, ki se nanašajo na obveznost investitorja, da v zahtevi za dovoljenje za gradnjo po predpisih o graditvi objektov pri napravah in objektih, za katere ni treba izvesti presojo vplivov na okolje po določbah ZVO, posreduje strokovno oceno o izpolnjevanju pogojev glede emisij ali ravnanja z odpadki.
[…]«;
ter vsebuje naslednjo končno določbo:
»199. člen
(začetek veljavnosti zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
