Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli obsega:
- Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 85/03 z dne 29. 8. 2003),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 100/07 z dne 2. 11. 2007),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 67/08 z dne 4. 7. 2008),
- Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 21/11 z dne 21. 3. 2011),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 55/11 z dne 8. 7. 2011),
- Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 47/17 z dne 1. 9. 2017),
- Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 16/21 z dne 5. 2. 2021),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 178/21 z dne 12. 11. 2021).
PRAVILNIK
o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli
(neuradno prečiščeno besedilo št. 7)
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:
- financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v dvojezični srednji šoli (v nadaljnjem besedilu: šola) za izvedbo izobraževalnih programov s področja srednjega šolstva za dvojezično izvajanje v slovenskem in madžarskem učnem jeziku na narodno mešanem območju (v nadaljnjem besedilu: srednješolski izobraževalni programi),
- financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
- oblikovanje oziroma določitev oddelkov in skupin v srednješolskih izobraževalnih programih.
2. člen
(podlage za sistemizacijo)
Podlaga za sistemizacijo delovnih mest učiteljev splošno izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetov, učiteljev praktičnega pouka in veščin ter laborantov (v nadaljnjem besedilu: učiteljev) so ure pouka po izvedbenih predmetnikih srednješolskih izobraževalnih programov v skladu z normativi za oblikovanje oddelkov in skupin, določenimi v 14. oziroma 15. členu tega pravilnika.
3. člen
(tedenska učna obveznost)
S strokovnimi delavci iz prejšnjega člena se sklene delovno razmerje za polni delovni čas, če je njihova povprečna tedenska učna obveznost v okviru 35 tednov pouka:
- 19 ur pouka za učitelje madžarščine in 19 ur pouka za učitelje slovenščine,
- 20 ur pouka za učitelje drugih splošno izobraževalnih in strokovno teoretičnih predmetov,
- 25 ur pouka za učitelje praktičnega pouka in veščin in
- 30 ur sodelovanja pri pouku za laborante.
4. člen
(zmanjšanje tedenske učne obveznosti)
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov – maturantov gimnazijskih programov ter maturitetnega tečaja, in sicer:
- za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
- za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34 in
- za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, in sicer:
- za 1 uro pouka, če je dijakov do 12,
- za 2 uri pouka, če je dijakov od 13 do 34,
- za 3 ure pouka, če je dijakov 35 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov zaključnih letnikov izobraževalnih programov za pridobitev poklicne izobrazbe, in sicer:
- za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 22,
- za 1 uro pouka, če je dijakov od 23 do 45,
- za 1,5 ure pouka, če je dijakov 46 in več
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja interesnih dejavnosti, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v izobraževalne programe nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer:
- za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
- za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša. Zmanjšanje učne obveznosti je odvisno od števila dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, in sicer:
- za 0,5 ure pouka, če je dijakov do 250,
- za 1 uro pouka, če je dijakov 251 in več.
Učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja v šoli naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:
- za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,
- za 3 ure pouka, če je dijakov od 151 do 300,
- za 4 ure pouka, če je dijakov več kot 300.
Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti: strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.
Pomočniku ravnatelja šole, ki opravlja naloge tajnika šolske maturitetne komisije za splošno maturo ali naloge tajnika šolske maturitetne komisije za poklicno maturo ali naloge tajnika šolske komisije za zaključni izpit ali naloge organizatorja interesnih dejavnosti oziroma naloge organizatorja obveznih izbirnih vsebin ali naloge, povezane z organizacijo informacijskih dejavnosti, se učna obveznost iz 11. člena tega pravilnika lahko zmanjša za število ur, določenih v prejšnjih odstavkih tega člena, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanj določena v navedenem členu.
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge organizatorja šolske prehrane, se tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov, za katere šola organizira šolsko prehrano:
- za 0,5 ure pouka na teden, če je dijakov do 100,
- za 1 uro pouka na teden, če je dijakov od 101 do 200,
- za 1,5 ure pouka na teden, če je dijakov od 201 do 300,
- za 2 uri pouka na teden, če je dijakov 301 do 400.
Ravnatelj lahko za naloge organizatorja šolske prehrane zadolži enega učitelja na šoli.
5. člen
(črtan)
6. člen
(trajanje ure pouka)
(1) Ura pouka, ki se izvaja v splošnih in specializiranih učilnicah ter v laboratorijih, in ura praktičnega pouka v šolskih delavnicah, traja 45 minut.
(2) Trajanje ure praktičnega izobraževanja v gospodarskih družbah oziroma pri samostojnih podjetnikih se prilagodi njihovemu delovnemu procesu ob upoštevanju vseh predpisanih omejitev, ki se nanašajo na vajence oziroma dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki).
7. člen
(razredništvo)
Učitelju, ki opravlja v šoli naloge razrednika, se tedenska učna obveznost zmanjša, in sicer:
- v oddelkih 1. letnika programov nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazijskega programa, začetnega letnika programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter v maturitetnem in poklicnem tečaju za 1 uro pouka na teden,
- v oddelkih zaključnih letnikov, razen v 3. letniku programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 1 uro pouka na teden,
- v oddelkih ostalih letnikov, 3. letnika programov nižjega poklicnega izobraževanja in programov srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja za 0,5 ure pouka na teden.
7.a člen
(timsko poučevanje)
Obseg ur za timsko oziroma medpredmetno poučevanje in povezovanje se določi za učitelje z letnim delovnim načrtom šole po naslednjem kriteriju:
- 0,65 ure pouka letno na dijaka posameznega gimnazijskega programa,
- 0,4 ure pouka letno na dijaka programa maturitetnega tečaja,
- 0,5 ure pouka letno na dijaka programa poklicno-tehniškega izobraževanja, programa srednjega strokovnega izobraževanja in programa srednjega poklicnega izobraževanja, razen 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
- 0,4 ure pouka letno na dijaka 1. in 2. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja in poklicnega tečaja,
- 0,25 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa srednjega poklicnega izobraževanja z dualno oziroma periodično organizacijo izobraževanja,
- 0,2 ure pouka letno na dijaka 3. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja.
7.b člen
delo z nadarjenimi dijaki
Učitelju ali svetovalnemu delavcu se prizna:
- za koordinacijo dela v zvezi z nadarjenimi dijaki, ki vključuje analizo, načrtovanje, spremljanje izvajanja in evalvacijo izvajanja dela z nadarjenimi dijaki, 1 ura pouka letno na dijaka;
- za pripravo individualiziranega programa za dijaka, ki si pridobi status nadarjenega dijaka in si želi delati po individualiziranem programu vzgojno-izobraževalnega dela (INDEP), 2 uri pouka letno na dijaka;
- za mentorsko delo z dijakom iz prejšnje alineje, ki vsebuje izvajanje, svetovanje, spremljanje in sprotno prilagajanje ter letno oceno uspešnosti individualiziranega programa vzgojno-izobraževalnega dela za nadarjenega dijaka, 6 ur pouka letno na dijaka.
Ravnatelj šole opredeli za učitelje oziroma svetovalnega delavca obseg in vsebino posameznih nalog iz prejšnjega odstavka v letnem delovnem načrtu šole.
Šola pošlje ministrstvu, pristojnemu za šolstvo, v skladu z navodili in v rokih, ki jih le-to določi, podatke z ustreznimi dokazili o:
- številu vpisanih dijakov, vključenih v postopek obravnave v skladu s konceptom dela z nadarjenimi dijaki na podlagi poročila o nadarjenosti in
- številu dijakov, za katere je šola pripravila individualizirani program na podlagi njegove pisne izjave in izjave staršev o delu po tem programu.
Obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z delom z nadarjenimi dijaki, se določijo s sklepom ministra, pristojnega za šolstvo.
8. člen
(mentorstvo)
Strokovnemu delavcu, ki je v šoli določen in izvaja mentorstvo strokovnemu delavcu – pripravniku oziroma drugemu strokovnemu delavcu, ki se pripravlja za opravljanje strokovnega izpita v skladu s predpisom, ki ureja strokovni izpit na področju vzgoje in izobraževanja, pripada dodatek za mentorstvo za 4 ure tedensko v obdobju izvajanja mentorstva.
9. člen
(strokovna pomoč za dijake s posebnimi potrebami)
(1) Ure dodatne strokovne pomoči dijakom s posebnimi potrebami se izvajajo v skladu z odločbami o usmeritvi.
(2) Vrednost ure in obseg sredstev za plačilo ur, povezanih z izvajanjem dodatne strokovne pomoči, se določijo s sklepom ministra.
9.a člen
koordinacija dela z dijaki s posebnimi potrebami
Za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami ravnatelj šole določi dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca, in sicer v odvisnosti od števila dijakov z odločbami o usmeritvi.
Na podlagi števila dijakov z odločbami o usmeritvi se določi število oddelkov, ki so merilo za sistemizacijo delovnega mesta svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami v šoli. Število oddelkov se določi tako, da se število dijakov z odločbami o usmeritvi pomnoži s 4, zmnožek pa deli s 26.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.
Za vsak oddelek, določen po kriterijih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, ravnatelj šole določi za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami dodatno 0,05 strokovnega delavca na delovnem mestu svetovalnega delavca.
9.b člen
(aktivno državljanstvo)
Učitelju, ki v okviru Drugih oblik vzgojno izobraževalnega dela izvaja Aktivno državljanstvo, se učna obveznost iz 3. člena tega pravilnika lahko zmanjša, in sicer za obseg, ki je v predmetnikih posameznih vrst izobraževalnih programov določen za Aktivno državljanstvo, vendar ne za več kot 175 ur letno.
10. člen
(učna obveznost ravnatelja šole)
(1) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole lahko največ 5 ur pouka na teden.
(2) V okviru delovne obveznosti je učna obveznost ravnatelja šole, ki ima do 12 oddelkov, 2 uri pouka na teden.
(3) Ravnatelj šole iz prejšnjega odstavka lahko uči še največ 3 ure na teden.
11. člen
(pomočnik ravnatelja)
(1) Šola s 14 oddelki ima lahko pomočnika ravnatelja, ki ima v okviru delovne obveznosti 11 ur pouka na teden oziroma 22 ur svetovalnega dela na teden.
(2) V šoli, ki ima več kot 14 oddelkov, se za vsaka dva oddelka več učna obveznost pomočnika ravnatelja zmanjša za 1 uro pouka na teden oziroma 2 uri svetovalnega dela na teden.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek v šoli s 24 oddelki in več ima pomočnik ravnatelja 4 ure pouka na teden oziroma 8 ur svetovalnega dela na teden.
12. člen
(drugi strokovni delavci)
(1) Šola sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom svetovalnega delavca in knjižničarja.
(2) Če šola po izvedbenem predmetniku opravi 22.000 in več ur praktičnega pouka letno v delavnicah, lahko sistemizira eno delovno mesto organizatorja praktičnega pouka ali vodje delavnic.
(3) Normativ iz prejšnjega odstavka ne velja za programe s področja ekonomije, družboslovja, turizma, računalništva, oblikovanja, aranžerstva, kemije, farmacije in prometa.
(4) Če šola po predmetniku organizira delovno prakso oziroma praktično izobraževanje pri delodajalcu v skladu z učno pogodbo ali pogodbo po drugem odstavku 7. člena zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 12/96 in 44/00), lahko sistemizira na 2000 in več ur delovne prakse oziroma praktičnega izobraževanja letno eno delovno mesto organizatorja delovne prakse.
(5) Če ima šola manj ur praktičnega pouka ali praktičnega izobraževanja pri delodajalcu oziroma delovne prakse, kot je določeno v drugem in četrtem odstavku tega člena, lahko sistemizira ta delovna mesta za ustrezno krajši delovni čas od polnega, vendar ne manj kot s polovičnim delovnim časom.
13. člen
(administrativni, računovodski in tehnični delavci)
(1) Šola sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom:
- tajnika VIZ VI, ki mora imeti višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja), oziroma poslovnega sekretarja VII/1 ali poslovnega sekretarja VII/2,
- računovodje VI, ki mora imeti najmanj višjo strokovno izobrazbo oziroma višješolsko izobrazbo (prejšnja),
- hišnika, ki mora imeti najmanj srednjo poklicno izobrazbo,
- čistilca na 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, ki mora imeti zaključeno osnovnošolsko obveznost.
(2) Poslovni sekretar VII/1 iz prve alineje prejšnjega odstavka mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje, poslovni sekretar VII/2 pa izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.
(3) Če ima šola manj kot 900 m2 uporabne neto čistilne talne stavbne površine, sistemizira delovno mesto čistilca z ustrezno krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa.
(4) V uporabno neto čistilno talno stavbno površino iz prejšnjega odstavka se ne všteva kvadratura zunanjih prostorov ter kvadratura prostorov, ki ni namenjena izvajanju srednješolskih izobraževalnih programov in vzgojnega programa dijaških domov (kvadratura sob v dijaških domovih, ki so namenjene bivanju dijakov in sobe, ki se oddajajo študentom in drugim zunanjim uporabnikom, predavalnice in drugi prostori višje strokovne šole kot organizacijske enote, za katere šola prejema sredstva po študentu, prostori, ki so namenjeni opravljanju druge dejavnosti, in prostori, ki nimajo funkcionalne uporabe).
(5) Ravnatelj šole lahko sistemizira po eno delovno mesto s polnim delovnim časom tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije s srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo ali tehniškega sodelavca VI z višjo izobrazbo ali tehniškega sodelavca VII/1 z visoko strokovno izobrazbo ali vzdrževalca računalniške opreme z visoko strokovno izobrazbo VII/1 (v nadaljnjem besedilu: vzdrževalec oziroma tehniški sodelavec).
(6) Ravnatelj šole lahko sistemizira delovno mesto vzdrževalca računalniške opreme VII/1 in glede tega delovnega mesta ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, če delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V ni zasedeno oziroma nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehničnega delavca – vzdrževalca učne tehnologije V.
(7) Če šola ne more zagotoviti izvajanja odločbe o usmeritvi gibalno oviranega dijaka v okviru obstoječih kadrovskih možnosti oziroma na drug ustrezen način, lahko sistemizira spremljevalca za fizično pomoč dijaku, ki mora imeti srednjo splošno ali strokovno izobrazbo.
(8) Obseg delovne obveznosti oziroma delež delovnega časa ter čas trajanja delovnega razmerja spremljevalca iz prejšnjega odstavka tega člena, se določi glede na število dijakov, ki potrebujejo fizično pomoč ter števila ur fizične pomoči, ki je odvisna od trajanja pouka za gibalno oviranega dijaka po predmetniku izobraževalnega programa, v katerega je vpisan.
(9) Izraz »prejšnja« iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je uporabljen v pomenu, določenem v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06).
13.a člen
Če se na podlagi normativov za administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta sistemizirajo najmanj tri enakovrstna delovna mesta in se na teh delovnih mestih tudi zaposlijo delavci, lahko ravnatelj delavcu, ki je razporejen na delovno mesto, ki je uvrščeno v najvišjo tarifno skupino oziroma, ki ima najvišji izhodiščni plačni razred delovnega mesta, v pogodbi o zaposlitvi določi dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev na teh delovnih mestih ter pravico do položajnega dodatka v skladu z določbami predpisov, ki urejajo položajni dodatek v javnem sektorju. V takšnem primeru se mora v aktu o organizaciji in sistemizaciji oblikovati notranja organizacijska enota.
Za enakovrstno delovno mesto se za potrebe tega pravilnika štejejo administrativna, računovodska ali tehnična delovna mesta v isti plačni podskupini, naloge na teh delovnih mestih pa so enake ali podobne (npr. naloge na delovnih mestih hišnik, vzdrževalec učne tehnologije, kurjač ali delovna mesta kuhar, kuharski pomočnik, gospodinjec).
Če se na podlagi normativov sistemizira manjše število enakovrstnih delovnih mest oziroma zaposli manjše število delavcev, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, šola pa v aktu o organizaciji in sistemizaciji sistemizira dodatna enakovrstna delovna mesta oziroma sklene pogodbo o zaposlitvi za takšna delovna mesta in ima za njih zagotovljena finančna sredstva, mora šola iz istega vira zagotoviti tudi sredstva za položajni dodatek delavca, kateremu je s pogodbo o zaposlitvi določena dolžnost vodenja, koordiniranja in organiziranja ostalih delavcev.
14. člen
(normativi za oblikovanje oddelkov)
(1) V oddelku 1. letnika programa nižjega poklicnega izobraževanja je največ 14 dijakov.
(2) V oddelku 1. letnika programa srednjega poklicnega, srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa, poklicnega in maturitetnega tečaja ter programa poklicno tehničnega izobraževanja je največ 16 dijakov – novincev.
(3) V oddelkih gimnazijskega programa in poklicnega ter maturitetnega tečaja je lahko največ 24 dijakov, če to omogočajo prostorski pogoji.
(4) Število oddelkov drugega in višjih letnikov je lahko praviloma enako največ številu oddelkov 1. letnika iste vpisne generacije.
(5) Šola lahko ob soglasju pristojnega upravnega organa v višjih letnikih oblikuje oddelek več, kot jih je imela v prejšnjem letniku.
(6) Šola lahko zaradi majhnega števila dijakov v nižjem ali srednjem poklicnem oziroma srednjem strokovnem izobraževanju oblikuje kombiniran oddelek ter organizira prožnejše oblike vzgojno izobraževalnega dela z dijaki, pod pogojem, da se v celoti realizirajo cilji učnih načrtov oziroma katalogov znanj, določeni za posamezen izobraževalni program oziroma za pridobitev posameznega poklicnega oziroma strokovnega naziva.
(7) Šola lahko oblikuje oddelek s 5 ali manj dijaki le s soglasjem ministra, pristojnega za srednje šolstvo.
15. člen
(normativi za oblikovanje skupin)
(1) Informatika, naravoslovni in strokovno-teoretični predmeti
Pri splošno izobraževalnih predmetih informatika, biologija, kemija, fizika in naravoslovje ter pri posameznih strokovno-teoretičnih predmetih je v skupini pri vajah največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli s 13. Število ur in vsebino vaj, pri katerih se dijaki delijo v skupine in pri katerih sodeluje laborant, določa izobraževalni program.
Število skupin za izvajanje strokovno teoretičnih predmetov, ki se oblikujejo v oddelkih za skupno izvajanje izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, se določi tako, da se skupno število dijakov, ki se izobražujejo po teh programih v posameznem letniku, deli s 5, doda pa se še ena skupina.
(2) Praktični pouk
V skupini pri praktičnem pouku je v programih nižjega poklicnega izobraževanja največ 10 dijakov, v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega ter srednjega poklicno-tehniškega izobraževanja pa je največ 13 dijakov. Število skupin se oblikuje tako, da se število dijakov istega letnika in programa deli v primeru programa nižjega poklicnega izobraževanja z 10 ter v primeru drugih vrst programov s 13.
(3) Prvi tuji jezik
Pri prvem tujem jeziku se oddelek deli v skupine zaradi nadaljevanja učenja obveznega tujega jezika iz osnovne šole, in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do polnoštevilnega oddelka.
(4) Drugi tuji jezik
Če šola izvaja dva različna druga tuja jezika, lahko oblikuje eno skupino več, kot je skupin pri prvem tujem jeziku, pod pogojem, da ima vsaj 5 dijakov za posamezno skupino.
(5) Madžarščina
Pri madžarščini se glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(6) Slovenščina
V tretjem in četrtem letniku se pri slovenščini oddelek glede na različno zahtevnostno raven, za katero so se v skladu z dvojezičnim izobraževalnim programom odločili dijaki, deli v dve skupini in sicer tako, da se oblikovane skupine dijakov iz istovrstnih izobraževalnih programov združujejo iz oddelkov istega letnika do ustreznega normativa za oblikovanje polnoštevilnega oddelka.
(7) Športna vzgoja
Normativ za oblikovanje skupin pri športni vzgoji je enak ustreznemu normativu za oblikovanje polnoštevilnega oddelka, vendar tako, da se dijaki delijo po spolu ter združujejo praviloma iz oddelkov istega letnika, izjemoma pa tudi iz dveh ali več zaporednih letnikov, in sicer ne glede na vrsto izobraževalnega programa, po katerem se izobražujejo.
(8) Obseg ur izbirnih predmetov v gimnazijskem programu
Šola, ki izvaja program gimnazija, lahko za ure pouka pri izbirnih predmetih po izvedbenem predmetniku, vključno z vsemi dodatnimi delitvami dijakov v skupine pri posameznih predmetih, nameni v 4. letniku največ 630 dodatnih ur letno.
Če šola v 2. oziroma 3. letniku izvaja v okviru ur, ki so po predmetniku programa gimnazija določeni za izbirne predmete, interdisciplinarni tematski sklop, kot je definiran s programom, lahko oblikuje v vsakem od teh dveh letnikov dodatno skupino v obsegu 70 ur pouka letno.
(9) Obseg ur za izvajanje pouka na različnih ravneh zahtevnosti v gimnazijskem programu
Če šola organizira skladno s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi (Uradni list RS, št. 15/03) v zaključnem letniku gimnazijskih programov pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko za izvajanje pouka na različni ravni zahtevnosti nameni dodatno 140 ur za pouk matematike in 105 ur za pouk tujega jezika, če je v posamezni skupini najmanj 5 dijakov.
(10) Izbirni predmeti v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja
Pri izbirnih predmetih, ki so določeni z izobraževalnim programom, lahko šola oblikuje eno skupino več, kot je oddelkov posameznega letnika, če gre za različne izbirne predmete in če se za vsakega od njih odloči vsaj 5 dijakov.
(11) Ekskurzija
Spremljevalec dijakov na strokovni ekskurziji, določeni z izobraževalnim programom, spremlja skupino 15 dijakov.
Za oblikovanje skupin in vodenje planinskih izletov pri izvajanju pohodniških in gorniških vsebin se smiselno uporabljajo normativi, ki veljajo za vodnike Planinske zveze Slovenije. Skupine pri plavanju oziroma smučanju, če so določene v učnih načrtih posameznih izobraževalnih programov, štejejo 12 dijakov.
15.a člen
(novi oziroma prenovljeni programi)
Za nove oziroma prenovljene izobraževalne programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, pripravljene in sprejete po Izhodiščih za pripravo izobraževalnih programov (1997, 2001), velja pri splošno-izobraževalnih in strokovno-teoretičnih predmetih ter praktičnem pouku praviloma ista velikost skupin, kot velja za neprenovljene oziroma iztekajoče se programe. Način določanja števila skupin je tak kot velja za iztekajoče se izobraževalne programe.
16. člen
(odstopanja oziroma izjeme)
(1) Za opravljanje dela na delovnih mestih računovodje, čistilca, in vzdrževalca oziroma tehniškega sodelavca iz 13. člena tega pravilnika in za del praktičnega pouka, ki se izvaja na podlagi prvega odstavka 33. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) pri delodajalcu, lahko šola sklene pogodbo o opravljanju storitev z drugimi izvajalci.
(2) Opravljanje storitev iz prejšnjega odstavka se plačuje po pogodbi skladno z merili, ki jih določi minister, pristojen za srednje šolstvo.
(3) Odstopanje od normativov, določenih s tem pravilnikom, lahko odobri pristojni upravni organ na posebej utemeljeno vlogo šole, in sicer zaradi specifičnih prostorskih pogojev šole in v drugih izjemnih primerih ko zaradi posebnih delovnih razmer oziroma povečanega obsega dela ni moč doseči predpisanega normativa.
Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 85/03) vsebuje naslednjo prehodno in končni določbi:
»17. člen
(prehodno izvajanje pravilnika)
(1) Do sprejetja predpisa o smeri in stopnji strokovne izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v posameznih izobraževalnih programih, mora imeti organizator praktičnega pouka iz drugega odstavka 12. člena tega pravilnika srednjo oziroma višjo strokovno izobrazbo, organizator delovne prakse iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika pa višjo strokovno izobrazbo.
(2) Ne glede na prvi in drugi odstavek 14. člena tega pravilnika je v oddelku 1. letnika programa srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja, gimnazijskega programa, poklicnega in maturitetnega tečaja ter v programu poklicno-tehniškega izobraževanja v šolskem letu 2003/2004 največ 24 dijakov.
18. člen
(razveljavitev prejšnjega predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati določbe odredbe o normativih in standardih v dvojezičnih srednjih šolah in srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom (Uradni list RS, št. 37/97), kolikor se nanašajo na dvojezično srednjo šolo, razen določbe III. točke, ki velja za šolsko leto 2003/2004.
19. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2003 dalje, razen določb 5. člena ter drugega in tretjega odstavka 14. člena tega pravilnika, ki se začnejo uporabljati v šolskem letu 2004/2005.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 100/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»3. člen
Računovodje, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje računovodskih del, lahko tudi po uveljavitvi tega pravilnika še naprej opravljajo ta dela.
4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 67/08) črta 17. člen pravilnika:
»17. člen
(črtan)«;
ter vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
10. člen
Pisarniški referenti, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali predpisane pogoje za opravljanje administrativnih del, lahko po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo dela poslovnega sekretarja VI. Če ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za delovno mesto poslovni sekretar VI, si morajo najkasneje v osmih letih od podpisa nove pogodbe o zaposlitvi pridobiti pogoje za zasedbo delovnega mesta poslovni sekretar VI, razen v primeru, da izpolnijo minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine prej kot v desetih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi.
11. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008, razen 7. člena tega pravilnika, ki se začne uporabljati 1. avgusta 2008.«.
Pravilnik o dopolnitvi Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 21/11) vsebuje naslednjo končno določbo:
»2. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 55/11) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»12. člen
Do začetka uporabe tega pravilnika se uporablja Pravilnik o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 85/03, 100/07 in 67/08).
13. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. septembra 2011 dalje, razen določb 9. člena, ki se pričnejo postopoma uporabljati od 1. septembra 2012.«.
Pravilnik o spremembi Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 47/17) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
2. člen
Delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika opravljali delo na delovnem mestu poslovni sekretar VI, po uveljavitvi tega pravilnika opravljajo delo na delovnem mestu tajnik VIZ VI.
3. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 16/21) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
2. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2021.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 178/21) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
(začetek uporabe)
(1) Spremenjeni prvi, nova drugi in peti odstavek 13. člena pravilnika se začnejo uporabljati 1. decembra 2021, nov 9.b člen pa se začne uporabljati 1. septembra 2022.
(2) Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 85/03, 100/07, 67/08, 21/11, 55/11, 47/17 in 16/21).
6. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
