Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.
Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov obsega:
- Pravilnik o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 102/12 z dne 21. 12. 2012),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 11/15 z dne 20. 2. 2015),
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 25/19 z dne 19. 4. 2019).
PRAVILNIK
o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov
(neuradno prečiščeno besedilo št. 2)
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa metode in postopke izračunavanja količin obveznih in posebnih rezerv nafte in naftnih derivatov, načine vodenja, roke ter način dostave seznamov in statističnih poročil o obveznih in posebnih rezervah nafte in naftnih derivatov Evropski komisiji v skladu z Direktivo Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov (UL L št. 265 z dne 9. 10. 2009, str. 9), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2018/1581 z dne 19. oktobra 2018 o spremembi Direktive Sveta 2009/119/ES v zvezi z metodami izračunavanja obveznosti vzdrževanja zalog (UL L št. 263 z dne 22. 10. 2018, str. 57).
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. rezerve nafte in naftnih derivatov: rezerve nafte in naftnih derivatov naslednjih energetskih proizvodov: surova nafta, kondenzati zemeljskega plina (NGL), petrokemične surovine, aditivi oziroma kisikove spojine, biogoriva v aditivih oziroma kisikovih spojinah, drugi ogljikovodiki, naftni derivati, plin iz rafinerije, etan, utekočinjeni naftni plin (v nadaljnjem besedilu: UNP), primarni bencin, motorni bencin (mešanica z biobencinom, nebiološki bencin), letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4), reaktivno letalsko gorivo (mešanica z biokerozinom, nebiološki kerozin), drugi kerozini, plinsko olje oziroma dizelsko gorivo (destilat kurilnega olja; mešanica z biodizli, nebiološki dizli), kurilno olje (težko kurilno olje; z nizko in visoko vsebnostjo žvepla), beli špirit in posebni bencin SBP, maziva, bitumen, parafinski voski, petrolkoks in vsi drugi proizvodi, ki niso posebej navedeni zgoraj, proizvedeni v rafinerijah;
2. referenčno leto: koledarsko leto podatkov o porabi ali neto uvozu, upoštevanih pri izračunih za določitev ravni rezerv nafte in naftnih derivatov, ki jih je treba vzdrževati, in ravni rezerv nafte in naftnih derivatov, ki se dejansko vzdržujejo v določenem trenutku;
3. domača poraba: skupne količine, ki se dobavljajo znotraj države za proizvodnjo energije in neenergetsko rabo. Vključuje dobavo sektorju za transformacije, dobavo industriji, prevozu, gospodinjstvom in drugim sektorjem za končno porabo ter lastno porabo energetskega sektorja (razen goriva za rafinerije);
4. zabeležena bruto notranja dobava: zabeležena dobava končnih naftnih derivatov iz primarnih virov (npr. iz rafinerij, obratov za mešanje) na notranji trg. Od tega dobava za mednarodni letalski promet (se uporablja le za letalski bencin, bencinsko rekreativno gorivo, biokerozin za rekreativne motorje, nebiološki kerozin za rekreativne motorje), elektrarne po glavni dejavnosti, cestni promet (le za UNP), notranja plovba in železniški promet (le za biodizle, nebiološko plinsko olje oziroma dizelsko gorivo);
5. mednarodna pomorska skladišča: količine goriv, nabavljene za ladje vseh zastav v mednarodni plovbi. Mednarodna plovba lahko poteka po teritorialnem morju, celinskih vodah in obalnem morju. Zajeta ni poraba ladij v notranji plovbi (razlika med notranjo in mednarodno plovbo se določa glede na pristanišče odhoda in pristanišče prihoda in ne glede na zastavo ali državo, ki ji ladja pripada), poraba ribiških plovil in poraba vojaških sil;
6. aditivi: snovi, ki niso ogljikovodiki in ki se dodajajo ali primešajo derivatu, da se spremenijo njegove lastnosti;
7. biogorivo: pomeni tekoče ali plinasto gorivo, ki se uporablja v prometu in je proizvedeno iz biomase, pri čemer je biomasa biološko razgradljivi del izdelkov, odpadkov in ostankov v kmetijstvu (vključno z rastlinskimi in živalskimi snovmi), v gozdarstvu in s tem povezanih industrijskih vejah ter biološko razgradljivi del industrijskih in komunalnih odpadkov;
8. fizična dostopnost: ureditev za namestitev in prevoz rezerv, da se zagotovi njihovo dajanje v promet ali učinkovita dobava končnim uporabnikom in trgom v rokih in razmerah, ki spodbujajo blažitev morebitnih težav pri oskrbi;
9. drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi, uporabljeni v zakonu, ki ureja blagovne rezerve.
II. METODE IN POSTOPKI ZA IZRAČUN OBVEZNIH IN POSEBNIH REZERV NAFTE IN NAFNIH DERIVATOV
3. člen
(skupne rezerve nafte in naftnih derivatov)
Dejanska raven rezerv nafte in naftnih derivatov se izračuna na podlagi števila dni neto uvoza nafte ali na podlagi števila dni domače porabe nafte v skladu z merili iz 4. in 5. člena tega pravilnika.
4. člen
(izračun uvoza naftnih derivatov v ekvivalentu surove nafte)
(1) Povprečni dnevni neto uvoz se izračuna na podlagi ekvivalenta surove nafte uvoza v prejšnjem koledarskem letu.
(2) Za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta se dnevni povprečni neto uvoz iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi uvoženih količin v predzadnjem koledarskem letu pred zadevnim koledarskim letom.
(3) Uvoz naftnih derivatov v ekvivalentu surove nafte se določi po metodi iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen
(izračun domače porabe v ekvivalentu surove nafte)
(1) Povprečna dnevna domača poraba se izračuna na podlagi ekvivalenta surove nafte domače povprečne dnevne porabe v predhodnem koledarskem letu.
(2) Za obdobje od 1. januarja do 30. junija tekočega leta se dnevna domača poraba iz prvega odstavka tega člena določi na podlagi porabljenih količin v predzadnjem koledarskem letu pred zadevnim koledarskim letom.
(3) Domača poraba v ekvivalentu surove nafte se določi po metodi iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
(izračun vzdrževane ravni obveznih rezerv)
(1) Za izračun višine rezerv, vzdrževanih v določenem trenutku, se upoštevajo podatki referenčnega leta, kot je določeno v prvem in drugem odstavku 4. in 5. člena tega pravilnika.
(2) Za izračun ravni rezerv se uporabljajo naslednja pravila:
- nobena količina se ne sme večkrat upoštevati kot rezerva,
- rezerve surove nafte se zmanjšajo za štiri odstotke,
- rezerve primarnega bencina in naftnih derivatov za mednarodna pomorska skladišča se ne upoštevajo.
(3) Zavod naftne derivate celo zadevno koledarsko leto knjiži v rezerve tako, da:
- upošteva rezerve nafte in naftnih derivatov, opredeljene v 1. točki 2. člena tega pravilnika in izračuna ekvivalent surove nafte tako, da količine pomnoži s faktorjem 1,065; ali
- vključi samo naslednje derivate: motorni bencin, letalski bencin, bencinsko reaktivno gorivo (petrolejsko reaktivno gorivo ali JP4), reaktivno letalsko gorivo, druge kerozine, plinsko olje ali dizelsko gorivo (destilirano pogonsko gorivo), kurilno olje (z visoko in nizko vsebnostjo žvepla), in izračuna ekvivalent surove nafte tako, da količine pomnoži s faktorjem 1,2.
(4) Za izračun rezerv naftnih derivatov se lahko upoštevajo količine, shranjene v cisternah v rafinerijah, tovornih terminalih, cisternah ob cevovodih, baržah, obalnih tankerjih, tankerjih v pristaniščih, prostorih za zaloge na ladjah v notranji plovbi, na dnu cistern, v obliki obratnih zalog, pri velikih potrošnikih v skladu s predpisanimi obveznostmi in drugimi usmeritvami javnih organov.
(5) Količin naftnih derivatov, razen tistih, ki so shranjene v rezervoarjih rafinerij ali cevovodih ali tovornih terminalih, se ne sme upoštevati pri izračunu ravni posebnih rezerv, kadar se te ravni izračunavajo ločeno od obveznih rezerv.
(6) Pri izračunu rezerv naftnih derivatov se ne upoštevajo še ne proizvedena surova nafta in količine shranjene v naftovodih, vagonskih cisternah, prostorih za rezerve na morskih ladjah, bencinskih črpalkah in prodajalnah, pri drugih potrošnikih, v tankerjih na morju, v obliki vojaških rezerv.
(7) Zavod pri izračunu rezerv naftnih derivatov za deset odstotkov zniža vse količine, ki se upoštevajo pri izračunu.
(8) Znižanje iz sedmega odstavka tega člena se ne uporabi pri izračunu ravni posebnih rezerv, kadar se te posebne rezerve obravnavajo ločeno od obveznih rezerv.
(9) Če se posebne rezerve hranijo manj kakor 30 dni, se pri izračunu ravni obveznih rezerv naftnih derivatov zagotovi, da je vsaj ena tretjina vzdrževane ravni rezerv v obliki derivatov, sestavljenih v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega pravilnika.
7. člen
(izračun posebnih rezerv)
(1) Posebne rezerve nafte in naftnih derivatov sestavljajo ena vrsta ali več vrst proizvodov, ki so opredeljeni v 1. točki 2. člena tega pravilnika.
(2) Zavod, za referenčno leto, opredeli kategorijo proizvodov, ki sestavljajo posebne rezerve nafte in naftnih derivatov in zagotovi, da je ekvivalent porabe surove nafte v skladu s pravili iz 5. člena tega pravilnika na območju Republike Slovenije vsaj 75 odstotkov domače porabe.
(3) Zavod zagotovi, da vsak vzdrževani proizvod posebnih rezerv ustreza določenemu številu dni povprečne dnevne porabe, ki se meri na podlagi njegovega ekvivalenta surove nafte v referenčnem letu, določenem v skladu s 5. členom tega pravilnika.
(4) Ekvivalenti surove nafte iz drugega in tretjega odstavka tega člena se izračunajo na način, da se s faktorjem 1,2 pomnoži vsota agregatov zabeležene bruto notranje dobave za produkte, ki so uporabljeni ali se jih to zadeva.
(5) Mednarodna pomorska skladišča se pri izračunu posebnih rezerv ne upoštevajo.
(6) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, pošlje Evropski komisiji seznam o kategorijah in količini proizvodov ter obdobju vzdrževanih posebnih rezerv. Seznam mora ostati veljaven vsaj eno leto, spremeni se lahko šele z začetkom učinka na prvi dan koledarskega meseca.
(7) Najnižja priglašena količina rezerv se v enaki meri uporablja za vse kategorije posebnih rezerv.
(8) Če se posebne rezerve hranijo za manj kot 30 dni, zavod pripravi letno poročilo, v katerem so analizirani ukrepi za zagotavljanje in preverjanje razpoložljivosti in fizične dostopnosti obveznih rezerv. V poročilu tudi opiše ureditev, na podlagi katere se nadzira uporaba teh rezerv v primeru težav pri preskrbi z nafto.
(9) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, pošlje Evropski komisiji poročilo iz osmega odstavka tega člena do konca prvega meseca koledarskega leta, na katerega se poročilo nanaša.
III. VODENJE SEZNAMOV, STATISTIČNIH PODATKOV TER POROČANJE EVROPSKI KOMISIJI O KOLIČINAH OBVEZNIH IN POSEBNIH REZERV NAFTE IN NAFTNIH DERIVATOV
8. člen
(seznam obveznih rezerv)
(1) Zavod vodi seznam vseh svojih obveznih rezerv, ki se vzdržujejo na ozemlju Republike Slovenije ali na ozemlju drugih držav članic.
(2) Seznam vsebuje podatke o natančni lokaciji vseh vrst skladišč, rafinerije ali objekta za vzdrževanje rezerv, podatke o količini, lastništvu in značilnosti glede na kategorijo rezerv, navedenih v 1. točki 2. člena tega pravilnika.
(3) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, vsako leto do 25. februarja Evropski komisiji posreduje izvod povzetka seznama rezerv.
(4) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, na zahtevo Evropske komisije v 15 dneh posreduje celoten izvod seznama, pri čemur se lahko občutljivi podatki glede lokacije rezerv ne posredujejo.
9. člen
(seznam posebnih rezerv)
(1) Zavod vodi seznam vseh posebnih rezerv, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Seznam vsebuje podatke, ki so potrebni za določitev natančne lokacije rezerv.
(3) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, na zahtevo Evropske komisije v 15 dneh posreduje celoten izvod seznama posebnih rezerv, pri čemur se lahko občutljivi podatki glede lokacije rezerv ne posredujejo.
10. člen
(statistična poročila o obveznih rezervah)
(1) Zavod vodi mesečna statistična poročila o dejanski ravni obveznih rezerv na zadnji dan koledarskega meseca.
(2) Zavod v poročilu navede, zakaj je osnova za izračun število dni uvoza ali število dni porabe, in opredeli, katera metoda iz tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika je bila uporabljena pri izračunu rezerv.
(3) Zavod za rezerve, ki se hranijo za druge države članice ali njihove osrednje organe za vzdrževanje rezerv na ozemlju Republike Slovenije, pripravi poročilo o obstoječih rezervah po proizvodih na zadnji dan koledarskega meseca.
(4) Zavod vodi statistična poročila o obveznih rezervah, ki se za zavod hranijo v drugih državah članicah ali njihovih osrednjih organih za vzdrževanje rezerv, na zadnji dan obdobja, na katerega se poročilo nanaša.
(5) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, posreduje Evropski komisiji statistična poročila o ravni obveznih rezerv v 55 dneh po mesecu, na katerega se poročilo nanaša.
(6) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, na zahtevo Evropske komisije posreduje statistična poročila o ravni obveznih rezerv v dveh mesecih po zahtevi.
11. člen
(statistična poročila posebnih rezerv)
(1) Zavod vodi mesečna statistična poročila o posebnih rezervah na zadnji dan vsakega koledarskega meseca za vsako kategorijo derivatov.
(2) Zavod v poročilu natančno opredeli količino in število dni povprečne porabe v referenčnem koledarskem letu, kateremu te rezerve ustrezajo.
(3) Če se posebne rezerve vzdržujejo tudi izven ozemlja Republike Slovenije, v drugi državi članici ali njihovih osrednjih organih za vzdrževanje rezerv, mora zavod v poročilu podrobno opredeliti te rezerve.
(4) Zavod vodi statistična poročila o proizvodih in količini posebnih rezerv, ki se na ozemlju Republike Slovenije vzdržujejo za drugo državo članico ali njen osrednji organ za vzdrževanje rezerv.
(5) Ministrstvo, pristojno za preskrbo, posreduje Evropski komisiji dokončna statistična poročila o dejanski ravni posebnih rezerv v koledarskem mesecu, ki sledi mesecu, na katerega se poročila nanašajo.
Priloga 1: Metoda za izračun uvoza naftnih derivatov v ekvivalentu surove nafte
Priloga 2: Metoda za izračun domače porabe v ekvivalentu surove nafte
Pravilnik o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 102/12) vsebuje naslednjo končno določbo:
»IV. KONČNA DOLOČBA
12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 11/15) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
4. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izračunavanju in poročanju o stanju rezerv nafte in naftnih derivatov (Uradni list RS, št. 25/19) vsebuje naslednjo končno določbo:
»KONČNA DOLOČBA
10. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2020.«.