Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače.

Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika o overitvah števcev električne energije obsega:

-        Pravilnik o overitvah števcev električne energije (Uradni list RS, št. 18/13 z dne 1. 3. 2013),

-        Popravek Pravilnika o overitvah števcev električne energije (Uradni list RS, št. 40/13 z dne 10. 5. 2013),

-        Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o overitvah števcev električne energije (Uradni list RS, št. 66/16 z dne 21. 10. 2016).

PRAVILNIK

o overitvah števcev električne energije

(neuradno prečiščeno besedilo št. 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) Ta pravilnik določa postopke:

-        prvih overitev ter rednih in izrednih overitev statičnih števcev delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S, indukcijskih števcev za električno energijo, statičnih števcev delovne električne energije točnostnih razredov 1 in 2 ter statičnih števcev jalove električne energije točnostnih razredov 2 in 3 in

-        rednih in izrednih overitev števcev delovne električne energije razredov točnosti A, B in C ter števcev za električno energijo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC.

(2) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 6. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Direktivo 98/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 1998 o spremembi Direktive 98/34/ES o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 217 z dne 5. 8. 1998, str. 18).

2. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi in simboli imajo naslednji pomen:

-        »odobritev tipa« je nacionalni certifikat o odobritvi tipa merila, EGS certifikat o odobritvi tipa merila, ES certifikat o pregledu tipa merila ali ES certifikat o pregledu zasnove merila;

-        »največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilni instrument ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi;

-        »referenčni pogoji« so vrednosti vplivnih veličin;

-        »referenčna napetost« je napetost, za katero so določene posamezne značilnosti števca električne energije;

-        »referenčna frekvenca« je frekvenca, za katero so določene nekatere značilnosti števca električne energije;

-        »referenčna temperatura« je vrednost temperature okolja, za katero je števec električne energije namenjen;

-        »I« je električni tok, ki teče skozi števec električne energije;

-        »I_n« je določen nazivni tok, za katerega je bil zasnovan števec električne energije;

-        »I_st« je pri večfaznih števcih električne energije s simetrično obremenitvijo najnižja navedena vrednost I, pri kateri števec električne energije registrira delovno električno energijo pri faktorju moči, ki je enak 1;

-        »I_min« je pri večfaznih števcih električne energije s simetrično obremenitvijo vrednost I, nad katero je pogrešek v okviru NDP;

-        »I_tr« je vrednost I, nad katero je pogrešek v okviru NDP glede na razred točnosti števca električne energije;

-        »I_max« je največja vrednost I, pri kateri je pogrešek v okviru NDP;

-        »I₀«, »Ib« je temeljni tok oziroma efektivna vrednost toka, za katero so določene posamezne značilnosti števca električne energije;

-        »e_MREF« je izračunan NDP pri referenčnih pogojih;

-        »e_NDP« je največji dopustni kombinirani pogrešek za temperaturno območje od +5 ºC do +30 ºC;

-        »e_REF« je NDP pri referenčnih pogojih;

-        »k« je konstanta števca, ki predstavlja število pulzov, ki jih števec električne energije emitira na enoto registrirane energije (imp/kWh);

-        »m« je število merilnih elementov;

-        »Wx« je izmerjena energija na števcu električne energije;

-        »Ws« je prava vrednost izmerjene energije;

-        »T« je temperatura;

-        »U« je napetost, s katero se napaja števec električne energije;

-        »f« je frekvenca napajalne napetosti števca električne energije;

-        »U_test« je preskusna napetost v voltih;

-        »m« je število merilnih elementov;

-        »K0« je konstanta, podana v preglednici iz 13. člena tega pravilnika;

-        »e_c« je kombinirani pogrešek;

-        »e« je pogrešek števca električne energije pri referenčnih pogojih, ki se izmeri pri kontroli v posamezni merilni točki;

-        »δ_T« je največja dopustna sprememba zaradi vpliva temperature;

-        »δ_U« je največja dopustna sprememba zaradi vpliva napetosti;

-        »δ_f« je največja dopustna sprememba zaradi vpliva frekvence.

II. NAJVEČJI DOPUSTNI POGREŠEK

1. Splošno

3. člen

Pogreški števcev električne energije pri preskusu merilne točnosti ne smejo presegati NDP, ki so za posamezno vrsto števcev električne energije in navedene merilne točke določeni v tem poglavju.

2. NDP števcev delovne električne energije razredov točnosti A, B in C

4. člen

(1) NDP števcev delovne električne energije razredov točnosti A, B in C je enak manjši od vrednosti e_REF in e_MREF, navedenih v krepkem tisku v naslednjih preglednicah:

Indukcijski števci delovne električne energije

Statični števci delovne električne energije

(*) pri števcih električne energije razreda točnosti C je potrebno pridobiti podatke o faktorjih δ_T, δ_U in δ_f iz odobritve tipa.

(2) Če so v odobritvi tipa podani faktorji δ_T, δ_U in δ_f, se e_MREF določi po naslednji enačbi, določeni na podlagi priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika, in ponovno primerja z e_REF, kot je določeno v prejšnjem odstavku. Vrednost e_NDP, ki se uporabi v naslednji enačbi, je podana v preglednicah v prejšnjem odstavku.

3. NDP indukcijskih števcev električne energije

5. člen

NDP indukcijskih števcev električne energije so določeni v naslednji preglednici:

4. NDP statičnih števcev delovne električne energije razredov točnosti 1 in 2

6. člen

NDP statičnih števcev delovne električne energije razredov točnosti 1 in 2 so določeni v naslednji preglednici:

5. NDP statičnih števcev delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S

7. člen

NDP statičnih števcev delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S so določeni v naslednji preglednici:

6. NDP statičnih števcev jalove električne energije razredov točnosti 2 in 3

8. člen

NDP statičnih števcev jalove električne energije razredov točnosti 2 in 3 so določeni v naslednji preglednici:

III. POSTOPEK PREGLEDA IN PRESKUSA

1. Splošno

9. člen

(1) Postopek pregleda in preskusa števca električne energije pri prvi, redni ali izredni overitvi zajema:

-        identifikacijo števca električne energije, da se ugotovi njegova skladnost z odobrenim tipom,

-        preskus števca električne energije v skladu s tem pravilnikom in

-        pregled predpisanih napisov in možnosti za označitev z overitvenimi in zaščitnimi oznakami.

(2) Preskus števca električne energije obsega:

-        preskus prostega teka,

-        preskus z zagonskim tokom,

-        preskus razmerja med testnim izhodom in številčnikom oziroma registri, ki podajajo izmerjeno energijo,

-        preskusi merilne točnosti in

-        preverjanje ustreznega delovanja vseh segmentov prikazovalnika.

10. člen

(1) Pred izvedbo preskusa števca električne energije je potrebno zagotoviti:

-        termično stabiliziran preskusni sistem glede na navodila proizvajalca sistema in

-        pogoje za preskuse pri izvajanju overitev v laboratoriju, določene v prilogi III tega pravilnika.

(2) Pregled in preskus števca električne energije pri redni ali izredni overitvi se lahko izvaja tudi na terenu. Pri tem je potrebno zagotoviti enake pogoje za preskuse, kot so za izvajanje overitev v laboratoriju določeni v prilogi III tega pravilnika, razen temperature okolice in magnetnega polja tujega izvora. Če so pogreški števca električne energije večji od NDP, je potrebno preskuse ponoviti v laboratoriju pri pogojih, določenih v prilogi III tega pravilnika.

2. Preskus prostega teka

11. člen

Za števce električne energije, ki so namenjeni za več nazivnih napetosti ali za širše napetostno območje, se preskus prostega teka izvede le za najvišjo nazivno napetost.

12. člen

(1) Pri preskusu prostega teka pri indukcijskih števcih električne energije mora biti v teku le zadnji kolut številčnika.

(2) Pred začetkom preskusa mora biti značka na rotorju v vidnem polju čelne plošče.

(3) Preskus se izvede:

-        s priključitvijo pri 80 % in 110 % nazivne napetosti in brez toka v tokovnih krogih, ali

-        z nazivno napetostjo in tokom 0,001 I₀ oziroma 0,01 I_tr s faktorjem moči 1.

(4) Posamezni preskus mora trajati vsaj 15 minut.

(5) Rezultat preskusa je ustrezen, če značka na rotorju ostane v vidnem polju čelne plošče.

13. člen

(1) Preskus prostega teka pri statičnih števcih električne energije se izvede pri priključitvi na 115 % nazivne napetosti in brez toka v tokovnih krogih.

(2) Števec električne energije ustreza zahtevi, če v času preskusa na testnem izhodu ni generiranega nobenega impulza.

(3) Če števec električne energije v času preskusa generira en impulz, se preskus podaljša za enako časovno obdobje oziroma se ponovno izvede z dvojnim časom trajanja. Rezultat preskusa je ustrezen, če v nadaljevanju preskusa števec električne energije ne generira dodatnih impulzov oziroma pri dvojnem trajanju preskusa generira en impulz.

(4) Čas preskusa za števce delovne električne energije razredov točnosti A, B, C je najmanj enak času, ki je določen z naslednjo enačbo:

Za vse ostale statične števce električne energije se uporabi naslednja enačba:

Vrednosti konstante K₀

Ne glede na rezultat izračuna, mora, preskus prostega teka za vse statične števce električne energije, potekati vsaj 15 minut.

(5) Če je v odobritvi tipa za števec električne energije določena funkcija zapore oziroma prikaz statusa merjenja, se preskus prostega teka lahko skrajša v skladu z določilom v odobritvi tipa.

3. Preskus z zagonskim tokom

14. člen

(1) Preskus z zagonskim tokom se izvede s priključitvijo števca električne energije na nazivno napetost in zagonskim tokom s simetrično obremenitvijo in faktorjem moči cos φ = 1 za števce delovne električne energije oziroma sin φ = 1 za števce jalove električne energije.

(2) Za transformatorske števce električne energije, ki so namenjeni za različne nazivne tokove merilnih transformatorjev, se preskus izvede za najnižji nazivni tok.

(3) Za števce električne energije, ki omogočajo dvosmerno merjenje energije, se preskus izvede v obeh smereh pretoka energije.

(4) Vrednost zagonskega toka je podana v naslednjih preglednicah:

Zagonski tok statičnih in indukcijskih števcev delovne električne energije:

Zagonski tok statičnih števcev električne energije:

Zagonski tok indukcijskih števcev električne energije:

(5) Za števce električne energije, ki so namenjeni za več nazivnih napetosti ali za širše napetostno območje, se preskus izvede le za najnižjo nazivno napetost.

15. člen

Pri izvedbi preskusa z zagonskim tokom pri indukcijskih števcih električne energije sta lahko v teku največ dva koluta številčnika. Rezultat je ustrezen, če rotor števca električne energije pri obremenitvi z zagonskim tokom opravi cel vrtljaj.

16. člen

Preskus z zagonskim tokom statičnih števcev električne energije se izvede skupaj s preskusom merilne točnosti v skladu z 20. in 21. členom tega pravilnika. Rezultat je ustrezen, če števec električne energije generira 2 impulza na testnem izhodu, meri energijo in relativni pogrešek števca električne energije pri zagonskem toku ne presega ± 30 %.

4. Preskus razmerja med testnim izhodom in številčnikom oziroma registri, ki podajajo izmerjeno energijo

17. člen

(1) Pri preskusu razmerja med testnim izhodom in številčnikom oziroma registri, ki podajajo izmerjeno energijo, mora biti razmerje med vrtljaji števca električne energije oziroma testnim izhodom in prikazano energijo v registrih oziroma številčniku enako podani konstanti na čelni plošči.

(2) Preskus se izvede z maksimalnim tokom oziroma tokom, ki ga preskusna naprava še omogoča pri dolgotrajnejši priključitvi.

(3) Pogrešek registracije se določi:

-        s primerjavo izmerjene energije na števcu električne energije (razlika med končnim in začetnim odčitkom) in številom preštetih vrtljajev oziroma generiranih impulzov na testnem izhodu v času doziranja energije ali

-        s primerjavo izmerjene energije na števcu električne energije (razlika med končnim in začetnim odčitkom) in pravo vrednostjo dozirane energije, ki jo izmeri etalonski števec električne energije. V tem primeru se od dobljenega pogreška odšteje pogrešek števca električne energije, izmerjen preko testnega izhoda v isti merilni točki.

(4) Pogrešek registracije ne sme presegati ± 1 %.

18. člen

(1) Pri indukcijskih števcih električne energije se preskus razmerja med testnim izhodom in številčnikom oziroma registri, ki podajajo izmerjeno energijo, izvede s količino dozirane energije, pri kateri zadnji kolut številčnika opravi vsaj dva cela vrtljaja, oziroma tako, da je ločljivost 1/200 celotne dozirane energije.

(2) Pri dvotarifnih števcih električne energije se preskus izvede za obe tarifi.

19. člen

(1) Pri statičnih števcih električne energije se najmanjša količina dozirane energije določi tako, da ločljivost zadnje števke (digita) predstavlja manj kot je NDP števca električne energije glede na dozirano energijo.

(2) Če statični števec električne energije omogoča testni način z večjo ločljivostjo, se števec električne energije preklopi v ta način delovanja za preskus registracije.

(3) Pri dvotarifnih števcih električne energije z elektromehanskimi številčniki se preskus izvede za obe tarifi, pri števcih električne energije z LCD-jem pa se preskus izvede za eno tarifo. V tem primeru se preklop tarife z zunanjimi vhodi preveri le kot funkcijski test.

(4) Preskus se izvede tudi v primeru dvosmernega števca električne energije za oddano energijo in za merjenje jalove energije v obeh smereh, če gre za kombinirani števec električne energije.

5. Preskusi merilne točnosti

20. člen

(1) Za NDP števcev električne energije pri preskusu merilne točnosti se uporabljajo določbe 3. do 8. člena tega pravilnika.

(2) Relativni pogrešek števca električne energije e se določi po naslednji enačbi:

(3) Izmerjena energija W_x števca električne energije se določi po naslednji enačbi:

kjer je:

imp_x – število vrtljajev ali impulzov števca električne energije,

k_x – konstanta števca električne energije.

(4) Prava vrednost izmerjene energije W_s se določi po naslednji enačbi:

kjer je:

imp_s – število impulzov etalonskega števca električne energije v času meritve,

k_s – konstanta etalonskega števca električne energije na danem merilnem območju.

(5) (črtan).

21. člen

(1) Pri števcih električne energije za priključitev na dva merilna transformatorja se preskusi merilne točnosti za merilne točke I_min in I_tr oziroma 2 % I_n in 5 % I_n izvedejo glede na spodnji nazivni tok, ostale merilne točke pa se poda glede na zgornji nazivni tok.

(2) Pri števcih električne energije za več nazivnih napetosti ali razširjeno napetostno območje se preskuse izvede za najnižjo veljavno nazivno napetost in najvišjo veljavno nazivno napetost v podanem obsegu. Za eno izmed napetosti se izvede preskuse pri vseh merilnih točkah, za drugo pa v obeh smereh pretoka energije pri merilnih točkah I_min (5 % I_b za direktne števce električne energije oziroma 2 % I_n ali 1 % I_n) in I_max s faktorjem moči 1 ter 10 I_tr (I_b oziroma I_n) s faktorjem moči 0,5 induktivno.

(3) Pri števcih električne energije, ki omogočajo dvosmerno merjenje energije, se preskus izvede v celoti za smer sprejema energije, v smeri oddaje energije pa pri merilnih točkah I_min (5 % I_b za direktne števce električne energije oziroma 2 % I_n ali 1 % I_n) in I_max s faktorjem moči 1 ter 10 I_tr (I_b oziroma I_n) s faktorjem moči 0,5 induktivno.

(4) Števci električne energije, kjer je predmet overitve merjenje delovne in jalove energije, se obravnavajo kot samostojni števci električne energije. Preskus se izvede v celoti za števec delovne in za števec jalove električne energije. Poenostavitve postopka so dopustne, če je to dopuščeno v odobritvi tipa električnega števca.

(5) V prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, je podan primer določitve merilnih točk za preskus merilne točnosti.

IV. MERILNA NEGOTOVOST PRESKUSNEGA SISTEMA

22. člen

(1) Razširjena merilna negotovost preskusnega sistema ne sme preseči 1/3 NDP za števce električne energije, ki so določeni v tem pravilniku.

(2) Za doseganje ustrezne merilne negotovosti se lahko izvede korekcija lastnega pogreška preskusnega sistema oziroma etalonskega števca električne energije.

V. STATISTIČNO VZORČENJE PRI REDNIH OVERITVAH

1. Splošno

23. člen

(1) Imetniki števcev električne energije morajo iz novih statičnih števcev električne energije razreda A, ki so bili dani na trg na podlagi predpisanih načinov ugotavljanja skladnosti, sestaviti eno ali več populacij z zbiranjem te vrste števcev električne energije na področju Republike Slovenije.

(2) V posamezno populacijo se združuje števce električne energije iz iste odobritve tipa z naslednjimi enakimi meroslovnimi lastnostmi: nazivna napetost, referenčni ali nazivni tok, maksimalni tok in razred točnosti.

(3) Posamezno populacijo sestavljajo števci električne energije z istim letom potrditve skladnosti pred dajanjem na trg.

(4) Posamezni števec električne energije je lahko vključen le v eno populacijo.

(5) Posamezna populacija ne sme presegati 35.000 kosov števcev električne energije.

(6) V primeru posega v posamezen števec električne energije iz populacije med njegovo uporabo se lahko tak števec posamično predloži v izredno overitev, pregled in preskus pa se izvede, kot je določeno v III. poglavju tega pravilnika. Datum veljavnosti overitve tega števca električne energije je enak datumu veljavnosti overitve populacije, kateri pripada. Namesto označitve tega števca električne energije z overitveno oznako se zanj izda potrdilo o skladnosti (v nadaljnjem besedilu: POS) v skladu s predpisom o postopku overitve meril.

24. člen

(1) Imetnik populacije v roku treh let od dajanja števcev električne energije iz prejšnjega člena na trg posreduje Uradu RS za meroslovje (v nadaljnjem besedilu: urad) prijavo o sestavi populacije.

(2) V prijavi so navedeni:

-        podatki o vložniku prijave (firma in sedež),

-        podatki o imetniku števcev električne energije (firma in sedež), če imetnik ni vložnik prijave,

-        proizvajalec, oznaka odobritve tipa oziroma uradna oznaka, tip, leto potrditve skladnosti pred dajanjem na trg in število števcev v populaciji,

-        nazivna napetost, referenčni ali nazivni tok, maksimalni tok in razred točnosti,

-        seznam tovarniških številk števcev električne energije v populaciji v elektronski tabelarični obliki.

(3) Urad s sklepom določi oznako populacije števcev električne energije na način:

»ED_LLLL-MM-DD_Tip_števca_NNNN_KKKK«, pri čemer je:

-        »ED« – imetnik števcev električne energije ali njegov zakoniti zastopnik;

-        »LLLL« – leto prijave populacije;

-        »MM« – mesec prijave populacije;

-        »DD« – dan prijave populacije;

-        »NNNN« – leto potrditve skladnosti števcev pred dajanjem na trg;

-        »KKKK« – zaporedna številka enake populacije, ki se izda na isti dan.

(4) Sestave populacije po izdaji sklepa o oznaki populacije ni več dovoljeno spremeniti.

(5) Če se izkaže, da populacija ni sestavljena v skladu s prejšnjim členom, overitev ni veljavna.

2. Izbor reprezentativnega naključnega vzorca števcev električne energije

25. člen

(1) Izvajalec redne overitve izvede postopek overitve populacije števcev električne energije na podlagi zahteve imetnika števcev električne energije, ki k zahtevi za overitev priloži kopijo sklepa iz prejšnjega člena in določi vrsto atributivnega preskusa iz 32. člena tega pravilnika.

(2) Zahtevo za overitev se poda najmanj 18 mesecev in najkasneje 6 mesecev pred iztekom overitve.

(3) Izvajalec redne overitve iz populacije števcev električne energije izbere reprezentativni naključni vzorec števcev električne energije z izbranimi serijskimi številkami, upoštevaje velikost populacije in izbrano vrsto preskusa iz 32. člena tega pravilnika. Poleg predpisane velikosti naključno izbranega vzorca števcev električne energije izbere še ustrezno število nadomestnih števcev električne energije.

(4) Izbor poteka po pravilih matematične statistike in naključnega izbora števcev električne energije.

26. člen

(1) Pred začetkom preskusa se števec električne energije zamenja z nadomestnim iz nabora nadomestnih števcev električne energije, ki je sestavljen v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika, če izvajalec overitve za posamezen števec električne energije iz izbranega naključnega vzorca ugotovi, da:

-        se na njem kažejo neobičajne zunanje poškodbe,

-        so vidni znaki okvare zaradi delovanja atmosferskih in drugih vplivov,

-        so njegove zaščitne oznake poškodovane,

-        je bil izločen iz uporabe,

-        ga ni mogoče najti ali da je bila serijska številka v imetnikovi bazi števcev električne energije napačno evidentirana, ali

-        trenutno ni dostopen.

(2) Lahko se uporabi le toliko nadomestnih števcev električne energije, kot jih določa postopek, sicer se šteje, da preskus ni bil uspešno opravljen.

27. člen

Za namen naslednje redne overitve na podlagi preskusa reprezentativnega naključnega vzorca, se izbor reprezentativnega naključnega vzorca izvede ponovno.

3. Pregled in preskus reprezentativnega naključnega vzorca števcev električne energije

28. člen

Ob pregledu in preskusu števcev električne energije v laboratoriju je potrebno zagotoviti takšne pogoje pri izgradnji in transportu števcev električne energije, da ne pride do poškodb ali spremembe stanja posameznega preskušenega števca električne energije. Posegi v števce niso dovoljeni.

29. člen

(1) Pri pregledu in preskusu števcev električne energije iz reprezentativnega naključnega vzorca veljajo določila iz III. poglavja tega pravilnika z naslednjimi izjemami:

-        preskus merilne točnosti se izvede pri nazivni napetosti in faktorju moči 1, pri simetrični obremenitvi pri trifaznem števcu električne energije, v preskusnih točkah I_min ali 0,05 I_b ali 0,02 I_n, I_tr oziroma 10 % I_b ali 5 % I_n, I_ref ali I_b in I_max in, če števec električne energije ni že ogret z nazivno napetostjo, po polurnem predgrevanju z nazivno napetostjo, in

-        preskus z zagonskim tokom se izvede pri 1,5-kratni vrednosti zagonskega toka, ki je določena v 14. členu tega pravilnika.

(2) Če posamezen števec električne energije pri pregledu in preskusu ne izpolnjuje zahtev iz prejšnjega odstavka, se števec električne energije izloči iz uporabe. Ob preskusu na terenu mora imetnik neustrezen števec električne energije nadomestiti z drugim. Izločeni števec električne energije iz uporabe ni izločen iz populacije.

4. Evidentiranje in označevanje števcev električne energije

30. člen

Izvajalec redne overitve najmanj 5 let po izvedeni overitvi hrani naslednje podatke:

-        identifikacijo populacije iz 25. člena tega pravilnika,

-        pogreške vseh posameznih števcev električne energije iz reprezentativnega naključnega vzorca pri preskusu merilne točnosti,

-        utemeljitev izbora nadomestnih števcev električne energije na podlagi 27. člena tega pravilnika,

-        navedbo mesta vgradnje nedosegljivih števcev električne energije.

31. člen

(1) V primeru uspešnega pregleda in preskusa izbranega reprezentativnega naključnega vzorca se za števce električne energije populacije namesto označitve z overitvenimi oznakami izda POS v skladu s predpisom o postopku overitve. POS se izda za celotno populacijo in ne samo za preskušane števce električne energije. Na POS se namesto serijske številke merila navede oznako populacije, k POS pa se priloži seznam tovarniških številk števcev električne energije iz populacije. Iz seznama mora biti razvidno, kateri števci električne energije so bili preskušeni, kateri so se izkazali za neustrezne in kateri števci električne energije so bili nadomeščeni z nadomestnimi števci električne energije.

(2) Neustrezen števec je dopustno popraviti in predložiti v izredno overitev po postopku, določenem v osmem odstavku 23. člena tega pravilnika, in nato dati v uporabo. V nasprotnem primeru ga mora imetnik izločiti iz uporabe.

(3) Če izbrani reprezentativni naključni vzorec števcev električne energije ne prestane pregleda in preskusa, se overitev celotne populacije zavrne. Imetnik mora celotno populacijo števcev električne energije izgraditi najkasneje do izteka veljavnosti overitve celotne populacije.

(4) Imetnik populacije mora najkasneje do trenutka izgradnje celotne populacije posredovati uradu prijavo o izgradnji populacije. V prijavi mora biti naveden podatek o oznaki populacije.

(5) Celotna populacija števcev električne energije iz prejšnjega odstavka se lahko da v izredno overitev, kjer se vsi števci populacije pregledajo in preskusijo posamično kot je določeno v III. poglavju tega pravilnika. Iz števcev električne energije, ki uspešno prestanejo pregled in preskus, se tvori novo populacijo.

(6) Imetnik populacije iz prejšnjega odstavka posreduje uradu prijavo o sestavi spremenjene populacije. Prijava vsebuje poleg oznake prvotne populacije in leta izredne overitve še podatke iz drugega odstavka 24. člena.

(7) Urad s sklepom določi oznako nove populacije števcev električne energije na način, da se oznaki prvotne populacije doda presledek in leto izredne overitve nove populacije.

(8) Za števce električne energije iz nove populacije se namesto označitve z overitvenimi oznakami izda POS v skladu s predpisom o postopku overitve. Na POS se namesto serijske številke merila navede oznako nove populacije, k POS pa se priloži seznam tovarniških številk števcev električne energije iz nove populacije. Potek roka overitve se nadaljuje, kot je predvideno za prvotno populacijo števcev električne energije.

(9) Če imetnik ne zagotovi izredne overitve populacije števcev električne energije iz tretjega odstavka tega člena, jo je dolžan izločiti iz uporabe.

VI. VRSTE STATISTIČNIH POSTOPKOV IZBIRE REPREZENTATIVNEGA NAKLJUČNEGA VZORCA

1. Splošno

32. člen

Imetnik števcev električne energije določi enojni ali dvojni atributivni preskus reprezentativnega naključnega vzorca.

2. Atributivni enojni preskus reprezentativnega naključnega vzorca

33. člen

(1) Velikost reprezentativnega naključnega vzorca, kriterij za sprejem oziroma za zavrnitev populacije glede na število neustreznih števcev električne energije in število nadomestnih števcev električne energije pri atributivnem enojnem preskusu so glede na velikost populacije določeni v naslednji preglednici:

(2) Če je število neustreznih števcev električne energije enako ali večje od kriterija za zavrnitev, se celotna populacija preskušanih števcev električne energije zavrne.

3. Atributivni dvojni preskus reprezentativnega naključnega vzorca

34. člen

(1) Velikost reprezentativnega naključnega vzorca, skupna velikost vzorca, kriterij za sprejem oziroma za zavrnitev populacije glede na število neustreznih števcev električne energije in število nadomestnih števcev električne energije pri atributivnem dvojnem preskusu so glede na velikost populacije določeni v naslednji preglednici:

(2) Atributivni dvojni preskus je dvostopenjski preskus. Če so izpolnjeni kriteriji za sprejem že pri prvem delu preskusa, je preskus uspešen. Če je pri prvem preskusu zavrnjenih manj števcev električne energije, kot je kriterij za zavrnitev populacije, in več števcev električne energije, kot je kriterij za sprejem populacije, se izvede še drugi preskus. Rezultati prvega preskusa se z rezultati drugega preskusa seštevajo.

(3) Če je število neustreznih števcev električne energije enako ali večje od števila, ki je določen kriterij za zavrnitev, se celotna populacija preskušanih števcev električne energije zavrne.

VII. STATISTIČNO PREVERJANJE SKLADNOSTI PRI PRVIH OVERITVAH

34.a člen

Pregledi in preskusi pri prvi overitvi števcev električne energije se po izbiri proizvajalca izvedejo s pregledom in preskusom vsakega števca električne energije v skladu z določili III. poglavja tega pravilnika ali s pregledom in preskusom števcev električne energije na statistični podlagi v skladu s 34.b členom tega pravilnika.

34.b člen

(1) Proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe, da se v postopku izdelave zagotovi homogenost vsake proizvedene partije. Števce električne energije da v overitev v obliki homogenih partij.

(2) Naključno izbrani vzorec števcev električne energije se odvzame iz vsake partije v skladu z zahtevami tretjega odstavka tega člena. Vsak števec električne energije v vzorcu se posamezno pregleda in preskusi v skladu z določili III. poglavja tega pravilnika, s katerimi se preveri skladnost merila z meroslovnimi zahtevami, ki veljajo zanj.

(3) Statistična kontrola temelji na harmoniziranih standardih za prevzemno kontrolo števcev električne energije. Sistem za vzorčenje mora zagotoviti:

-        raven kakovosti, ki ustreza 95-odstotni verjetnosti sprejetja, z neskladnostjo, manjšo od 1 %, in

-        mejno kakovost, ki ustreza 5-odstotni verjetnosti sprejetja, z neskladnostjo, manjšo od 7 %.

(4) Če se partija sprejme, se overijo vsi števci električne energije iz partije, razen števcev električne energije iz vzorca, za katere je ugotovljeno, da imajo nezadovoljive rezultate preskusa.

(5) Če se populacija zavrne, proizvajalec zagotovi, da se populacija ne da na trg.

VIII. ROKI REDNIH OVERITEV

35. člen

(1) Rok redne overitve za:

-        indukcijske števce električne energije je 12 let, če se priključijo direktno, in 6 let za števce električne energije, ki se priključijo preko merilnih transformatorjev,

-        statične števce delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S in C je 6 let,

-        statične števce električne energije, razen števcev električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S in C, je 8 let, razen v primeru pregleda in preskusa reprezentativnega naključnega vzorca iz drugega odstavka tega člena.

(2) Rok redne overitve statičnih števcev električne energije, kjer se postopek izvaja s pregledom in preskusom reprezentativnega naključnega vzorca števcev električne energije iz V. poglavja tega pravilnika, je štiri leta do vključno 12. leta po letu potrditve skladnosti pred dajanjem števcev električne energije v populaciji na trg in dve leti po 12. letu od leta potrditve skladnosti pred dajanjem števcev električne energije v populaciji na trg. Overitev velja do izteka koledarskega leta, v katerem je potrebno opraviti naslednji periodični pregled in preskus z ozirom na leto potrditve skladnosti pred dajanjem na trg.

IX. MERILA V UPORABI

36. člen

NDP števcev električne energije v uporabi je 1,5 kratnik NDP pri overitvi.

Priloga I: Določitev NDP števcev električne energije razredov točnosti A, B in C

Priloga II: Preskusi merilne točnosti

Priloga III: Pogoji za preskuse pri izvajanju overitev v laboratoriju

Pravilnik o overitvah števcev električne energije (Uradni list RS, št. 18/13) vsebuje naslednje prehodne in končni določbi:

»IX. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI

37. člen

(1) Postopki prvih, rednih in izrednih overitev števcev električne energije, ki so se izvajali na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za indukcijske števce za električno energijo (Uradni list RS, št. 31/02 in 42/06), Pravilnika o meroslovnih zahtevah za statične števce delovne električne energije točnostnih razredov 1 in 2 (Uradni list RS, št. 13/98 in 42/06), Pravilnika o meroslovnih zahtevah za statične števce delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S (Uradni list RS, št. 33/02 in 42/06) in Pravilnika o meroslovnih zahtevah za statične števce jalove električne energije točnostnih razredov 2 in 3 (Uradni list RS, št. 59/99 in 71/06) ter postopki rednih in izrednih overitev števcev električne energije, ki so se izvajali na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za števce električne energije, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (Uradni list RS, št. 76/01 in 42/06) in Pravilnika o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 42/06 in 97/10), se morajo uskladiti z zahtevami tega pravilnika v treh mesecih od njegove uveljavitve.

(2) Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika odločbo urada o imenovanju za izvajanje prvih, rednih in izrednih overitev števcev električne energije, morajo postopke overitev števcev električne energije, ki so usklajeni s tem pravilnikom, akreditirati najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega pravilnika in o tem obvestiti urad zaradi izdaje nove odločbe o imenovanju.

38. člen

(1) Imetniki števcev električne energije so za statistično vzorčenje dolžni najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega pravilnika sestaviti populacije iz števcev električne energije, ki izpolnjujejo pogoje za sestavo populacije in ki so bili dani v promet najpozneje pred enajstimi leti, ter izpeljati s tem pravilnikom določene postopke.

(2) Če imetniki ne sestavijo populacij v roku iz prejšnjega odstavka, so ti števci električne energije podvrženi redni overitvi posameznega števca električne energije.

39. člen

Za števce električne energije, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno overitev se rok overitve izteče z iztekom veljavnosti dane overitve.

40. člen

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati 32., 39., 40. in 41. člen Pravilnika o meroslovnih zahtevah za statične števce delovne električne energije razredov točnosti 0,2 S in 0,5 S (Uradni list RS, št. 33/02, 42/06 in 106/06) v delu, ki se nanaša na razred točnosti 0,2 S.

41. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po njegovi uveljavitvi.«.

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o overitvah števcev električne energije (Uradni list RS, št. 66/16) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

»PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

21. člen

Osebe, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika odločbo Urada o imenovanju za izvajanje prvih, rednih in izrednih overitev števcev električne energije, akreditirajo postopke overitev električnih števcev, ki so usklajeni s tem pravilnikom, najkasneje v roku dveh let od uveljavitve tega pravilnika in o tem obvestijo Urad zaradi izdaje nove odločbe o imenovanju.

22. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2017.«.