P RAVNO -
I  NFORMACIJSKI
S ISTEM



PREDSTAVITEV

PRAVNA PODLAGA IN NAMEN



Uredba o Pravno-informacijskem sistemu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 65/06) ima podlago v Zakonu o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 112/05-uradno prečiščeno besedilo), ki je, kot pravno veljavno uvedel poleg tiskane tudi elektronsko izdajo uradnega lista. S tem so bile dane dodatne možnosti povezovanja avtentičnih besedil iz Uradnega lista Republike Slovenije z Registrom predpisov Slovenije, ki se nadgrajuje v Pravno – informacijski sistem Republike Slovenije - PIS.

Namen PIS je zagotavljanje večje povezljivosti baz podatkov, namenjenih podpori zakonodajnemu in drugim postopkom: podatkovnih baz vlade, ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb, nosilcev javnih pooblastil, državnega zbora in podatkovnih baz drugih državnih organov, ki vsebujejo informatizirane zbirke podatkov o predpisih. PIS omogoča informacijsko podporo celotnemu zakonodajnemu postopku od začetka priprave predpisa pa do njegove objave v Uradnem listu Republike Slovenije, kot tudi pregleden, učinkovit in brezplačen dostop, brez posebne registracije in preverjanja, zainteresiranim uporabnikom do vseh predpisov, veljavnih na območju Republike Slovenije in navezavo na evropske predpise.

Podatke v PIS posredujejo upravni organi pa tudi drugi državni organi, ki oblikujejo slovenski pravni red (Državni zbor, Ustavno sodišče, Vrhovno sodišče itd) in Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. oziroma se sistem navezuje na njihove registre ali zbirke.

Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije nalaga upravljanje, vodenje in koordiniranje PIS Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, ki upravljanje lahko prenese na Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o., vendar se je treba zavedati, da je PIS projekt, za katerega delovanje skrbijo vsi tisti državni organi, ki razpolagajo z zbirkami in registri podatkov in da brez njihove podpore namen ne more biti v celoti dosežen. Gre za vzajemno izmenjavo podatkov med organi, ki so tudi sicer, v skladu s predpisi o dostopu do informacij javnega značaja, dolžni zagotavljati podatke na spletnih straneh, tako, da so ti podatki zbrani na enem mestu v državi in na enostavnejši način dostopni vsem organom, domači pa tudi tuji javnosti. Upravljanje, vodenje in koordiniranje PIS predstavlja, poleg vsebinskih, tudi precejšnje informacijsko tehnične zahteve. Državni organi, kot skrbniki zbirk in registrov s svojega delovnega področja, skrbijo za pravilnost in pravočasnost vnosa podatkov, za usposabljanje odgovornih oseb za vnos podatkov, za medsebojno informiranje in razvoj. Predstavniki teh organov, skupaj z drugimi strokovnjaki s pravnega in informacijskega področja ter s predstavnikom javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o., usmerjajo in nadzirajo razvoj PIS v uredniškem odboru, ki ga imenuje predstojnik Službe za zakonodajo.

Ker je PIS le izvedena zbirka podatkov državnih organov, so ti podatki namenjeni le enostavnejšemu pridobivanju informacij o pravnem redu in ne predstavljajo uradnih objav. Uradne objave so samo tiste, ki so objavljene na način, kot ga predpisuje ustava, zakon ali drug predpis. Uredba tudi določa, da, zaradi informativnega značaja podatkov, objavljenih v PIS, za pravilnost in popolnost podatkov iz zbirk in registrov PIS, državni organi in javno podjetje ne prevzemajo nobene odgovornosti.

Uredba določa, da PIS vsebuje oziroma povezuje naslednje zbirke in registre:

    * register predpisov Republike Slovenije,
    * zbirke državnih organov,
    * zbirka prevodov,
    * register organov in organizacij,
    * zbirka elektronskih neuradnih objav Uradnega lista RS,
    * zbirka elektronskih uradnih objav Uradnega lista RS,
    * register predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti,
    * zbirka neuradnih prečiščenih besedil predpisov.

Trenutno javnosti še niso dostopne vse zbirke in registri, ker se vsebinsko in tehnično dograjujejo, bodo pa v najkrajšem možnem času. Sproti bodo odpravljene tudi morebitne napake, za kar se  v imenu skrbnikov uporabnikom opravičujemo in se jim zahvaljujemo za razumevanje.

Osrednji del PIS je Register predpisov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RPS).

RPS vsebuje podatke o predpisih, ki se pripravljajo na ministrstvih, organih v sestavi ministrstev in pri nosilcih javnih pooblastil, v Vladi Republike Slovenije, Državnem zboru Republike Slovenije in drugih državnih organih, o postopku njihovega sprejemanja ali izdajanja, o predpisih, ki veljajo ali se uporabljajo v Republiki Sloveniji, ter podatke o pravnih aktih Evropske unije, s katerimi se usklajujejo.

RPS vsebuje naslednje podatke o predpisu:

    * naslov in enotno identifikacijsko oznako predpisa,
    * objavo predpisa v Uradnem listu RS,
    * materialno podlago za sprejem ali izdajo predpisa,
    * predpise, sprejete ali izdane na njegovi podlagi,
    * vpliv predpisa na druge predpise,
    * vpliv drugega predpisa na ta predpis,
    * organ, ki predpis sprejema ali izdaja oziroma izvaja,
    * datum sprejema, datum začetka veljavnosti in datum začetka uporabe predpisa,
    * podatke o pravnih aktih Evropske unije, s katerim se usklajuje predpis, in povezave na spletne objave organov Evropske unije glede pravnih aktov Evropske unije,
    * podatke o usklajenosti predpisa s pravnim redom Evropske unije,
    * podatke o notifikaciji predpisa,
    * podatke o postopkih ugotavljanja kršitev pravnega reda Evropske unije in
    * druge podatke, ki obstajajo za predpis.

Podatki iz RPS se na spletnih straneh prikazujejo v osnovnem, strokovnem in analitičnem pogledu.


NASTANEK REGISTRA PREDPISOV REPUBLIKE SLOVENIJE - RPS

Register predpisov Republike Slovenije je začel nastajati koncem osemdesetih let z začetkom informatizacije takratnega Republiškega sekretariata za zakonodajo, današnje Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, in potrebe po možnosti hitrega dostopa do podatkov o posameznih republiških predpisih. K njegovemu razvoju so pripomogle tudi razmere v državi, ki so bile za slovenski pravni sistem prelomne in so same po sebi predstavljale nujnost in ponujale izziv za vzpostavitev baz pravnega informacijskega sistema.

Tako se je tik pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in po njej, že omenjeni bazi republiških predpisov, dodala še baza Predpisi SFRJ. Nastala je namreč potreba po pregledu nad zveznimi predpisi, ki so bili prevzeti v slovenski pravni sistem na podlagi soglasja republiške skupščine, nad zveznimi predpisi, ki so se prenehali uporabljati v Republike Slovenije oziroma so se smiselno uporabljajo kot republiški predpisi na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Z osamosvojitvijo Republike Slovenije je začela nastajati tudi baza mednarodnih pogodb, in sicer tistih, ki jih je sklenila SFRJ in jih je  Republika Slovenija prevzela z akti o nasledstvu s posameznimi državami in tistimi, ki so bile sklenjene po osamosvojitvi.

Za četrto bazo, bazo občinskih predpisov, pa se je ponujala priložnost z oblikovanjem novih občin.

Za možnost uporabe obstoječega Registra predpisov za spremljanje usklajenosti (harmonizacije) slovenske  zakonodaje z pravnim redom Evropske unije, je bilo treba bazo preurediti in prilagoditi novim zahtevam.

Služba Vlade RS za zakonodajo - Sektor za evropsko in primerjalno pravo, je prvo preglednico usklajenosti slovenske zakonodaje s priporočili Bele knjige v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi  pripravila  spomladi leta 1997. Tako imenovani Harmonogram je bil pripravljen v Word tabelah na podlagi vzorca, ki ga je pripravila Evropska komisija, TAIEX Office  - Urad Evropske komisije za izmenjavo informacij o tehnični pomoči. Kasneje je TAIEX pripravil poseben Harmonogram Editor, ki je olajšal dopolnjevanje Harmonograma. Ker se je podatkovna baza Harmonogram Editor dopolnjevala na različnih ministrstvih, je Služba Vlade RS za zakonodajo bazo, ki ji jo je TAIEX posredoval na CD-romu, morala najprej posredovati ministrstvom v dopolnjevanje, nato pa spremembe, prejete od ministrstev, združevati v svoji bazi in jo po pregledu in uskladitvi pošiljati Evropski komisiji. Da bi se postopek dopolnjevanja poenostavil in postal bolj učinkovit, je Služba Vlade RS za zakonodajo predvidela mrežno dopolnjevanje baze Harmonogram Editor. V ta namen je že poleti 1997 zaprosila TAIEX za ustrezno računalniško opremo in Center Vlade RS za informatiko za vzpostavitev računalniškega omrežja med državnimi organi, ki skrbijo za dopolnjevanje Harmonograma in instalacijo podatkovne baze Harmonogram na centralnem strežniku. Odobritev in dobava 16 računalnikov in strežnika je sovpadala s pripravami na zagotovitev celovite informacijsko komunikacijske podpore procesu vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo.

S sklepom Vlade Republike Slovenije (51. seja, 26. februar 1998, sklep št. 1 k točki 14C) je bil vzpostavljen Program projektov Informacijski dokumentacijski center -  IDC, ki je obsegal naslednje projekte:

   1. IDC1-Priprava Harmonograma slovenske zakonodaje z zakonodajo EU
   2. IDC2-Prevodi in terminologija
   3. IDC3-Spremljanje zakonodaje RS
   4. IDC4-Pravni viri EU in RS
   5. IDC5-Kadrovski viri
   6. IDC6-Dokumentarni viri
   7. IDC7-Pogajanja
   8. IDC8-Misija Bruselj
   9. IDC9-Javnost

Projekt se je izvajal na podlagi Strategije Republike Slovenije o vključevanju v Evropsko unijo, Zakona o ratifikaciji Evropskega sporazuma o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani s sklepno listino ter Protokola, s katerim se spreminja Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, št.13/97- mednarodne pogodbe).

Izmed vseh predvidenih  projektov programa, se je prvi prioritetno začel pripravljati projekt IDC1- Harmonogram. Namen projekta je bil oblikovanje podatkovne baze, ki je omogočala spremljanje usklajevanja in celovit pregled stopnje usklajenosti zakonodaje Republike Slovenije s pravnimi akti  Evropskih skupnosti v postopku pogajanj za članstvo v Evropski uniji.

Prva faza projekta je predvidevala pripravo slovenskega programa SINHRO, ki je olajšal in omogočal učinkovitejše zbiranje in posredovanje podatkov v Harmonogram Editor TAIEX in zbiranje nekaterih dodatnih podatkov za slovenske potrebe, ki so  bili namenjeni vsem, ki so sodelovali v procesu usklajevanja zakonodaje Republike Slovenije, (pogajalcem pri pregledovanju in ugotavljanju usklajenosti itd).

Hkrati z dokončevanjem prvega dela projekta so se pričele priprave na drugi del - kreiranje nove podatkovne baze Harmonogram II v Oraclu. Poleg Acquis Communautaire, ki je bil sestavni del baze Harmonogram, je bil sestavni del baze Harmonogram II tudi  Register predpisov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu RPS), ki je obsegal podatke o načrtovanih predpisih, predpisih v postopku sprejemanja in veljavnih predpisih. Oba registra - Acquis Communautaire in RPS sta bila povezana z bazami drugih projektov.

Oblikovna in vsebinska zasnova Harmonograma in vzporedno nastajajočega RPS je nastala oziroma se nadgrajevala v Službi Vlade RS za zakonodajo v sodelovanju s Službo Vlade RS za evropske zadeve,  Centrom Vlade RS za informatiko ter drugimi upravnimi organi  in ob izdatni pomoči služb Državnega zbora RS.

Služba Vlade RS za zakonodajo, ki je v različnih upravnih organizacijskih oblikah vse obdobje Republike Slovenije, kot federalne enote in samostojne države, skrbela za ustavnost in zakonitost pravnih predpisov, njihovo usklajenost znotraj  pravnega reda ter nomotehnično obdelavo, je bila namreč tisti organ, ki je imel strokovno pravno-sistemsko in jezikovno znanje ter izkušnje za odločilni prispevek pri izvedbi projekta.

Danes je RPS osrednji del Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije (PIS), ki je dostopen brezplačno vsem državnim organom ter strokovni in drugi zainteresirani javnosti, s čimer je dan velik prispevek k uresničevanju načela pravne države.

Veliko funkcionarjev ter bolj ali manj znanih javnih uslužbencev je s svojim znanjem, izkušnjami in trudom pripomoglo k nastanku in razvoju RPS oziroma PIS in ne da bi bili posebej imenovani, jim gre vse priznanje in zahvala.
Eno, javnosti sicer neznano osebo, pa je potrebno posebej izpostaviti, ker je poleg znanja, izkušenj in truda v Harmonogram oziroma RPS vložila tudi svojo dušo in srce.


Andrej Berginc, strokovni sodelavec v Službi Vlade RS za zakonodajo, je ta oseba, ki ji gre posebno priznanje in zahvala.